Mauritius – II

Tri dni nazaj sem dobil fotke na lepem glossy papirju in Tanja je cela presrečna, da bo končno lahko uredila album, ki bo najbolj koristen za tiste, ki imajo raje offline način srfanja in so po drugi strani že prav nadležni – “a so fotke že v albumu?”. Preden mi kdorkoli začne podobne zdrahe zganjati še tu, bom raje nadaljeval z “rajcanjem” in glede na material se lahko nadejate vsaj štirih delov.

Drugi dan je bil začet lenobno, saj je bila pot do tja dokaj utrudljiva. Taxi sva najela šele opoldne in se odpravila v glavno mesto Port Luis. Vožnja po levi je bila nadvse adrenalinska, kajti vse skupaj deluje po principu “gas pa blendaj”. Ograj in bankin ne poznajo, da o pločniku ne govorim (tam kje so, služijo kot parking). V vaseh so hvala bogu polegli ležeče policaje – “humps”. Samo mesto ni nič posebnega, trgovine se razprostirajo kar na pločnike, folka pa kot je navada v takšnih mestih preveč. Na tržnici te posiljujejo z vsem mogočim in ko sem na plan privlekel svojega Nikona, je bilo še slabše. Nabavila sva nekaj razglednic in potem nazaj do pristanišča, kjer je bilo znosnejše.

dsc_9670-2.jpg
Pročelje ene izmed bank

dsc_9671.jpg
Brez stekla seveda ne gre

dsc_9693.jpg
Kljub natrpanosti, še vedno gradijo

dsc_9682.jpg
V pristanišču s pogledom na okoliške vzpetine

Brez interneta seveda ni šlo, saj sva že drugi dan našla cyber caffe in za slab evro preverila, če naju že kdo pogreša. Pot nazaj je bila bolj umirjena. Skrbno sem opazoval okolico, da bi vsaj malo razumel njihov koncept in občutek vožnje po levi. Cestnih oznak in smerokazov je namreč bore malo, ulic pa mali milijon. To zna biti še zabavno, sem si rekel.

dsc_0386.jpg
Nekaj ovinkov ne škodi, a kar je preveč je preveč

dsc_0389.jpg
Na otoku skoraj ne poznajo tatov, zato posebna varnost pri prevozu dragocenosti, ni potrebna

Ob povratku v hotelsko sobo naju je presenetilo sporočilo “mr. and mrs. Gruber”. Bilo je vabilo za jutrišnjo večerjo v dvoje pod zvezdnatim nebom. Mmmmm, fukiš – pardon romantiš. Ko smo ravno pri večerji. Če ti na vprašanje “Is it spicy?” odgovorijo “Just a little”, pomeni to v večini primerov zelooo pekoče.

Naslednji dan je bil moj najboljši prijatelj ležalnik in senčnik. Kljub polno zasedenem hotelu gužve na plaži ni bilo. Naenkrat je bilo v vodi mogoče ducat, a prej manj, ljudi. Vmes se sprehajajo razni “hello my friend, want some pašmina, šal” ali pa bolj rekreativno “do you like waterski, parasailing, speed boat”. Ponudb torej dovolj in padla je odločitev za snorklanje.

dsc_9857.jpg
Poležavanje na mivki ni nič kaj enostavno – rit pa polna drobnega peska.

dsc_9842.jpg
Senčnik nudi dovolj dobro senco

dsc_0934.jpg
“Obril bi se pa res lahko” – foto Tanja

dsc_0003.jpg
Še pomnite…

“Nabasali” smo se v malo večji čoln in odropotali proti mestu, kjer imajo sidrišče. Skiper je na hitro podal navodila in nas opozoril, da proti grebenu ni priporočljivo plavati. Globina je tam le slabega pol metra, korale pa dokaj ostre. 24°C je bilo ravno pravšnjih za raziskovanje koral in tam živečih rib ter drugih živali. 4m globine je dovoljevalo krajše potope a brez deci ali dva morske vode ni šlo. Se “zgozdi”.

Po vrnitvi sem opazoval akrobacije, če temu lahko tako rečem, ki so jih nevešči hotelski gostje izvajali med smučanjem na vodi. Iz vode je nekako še šlo, a samo borih nekaj metrov. Največ je bilo tistih, ki so glisirali po “tazadni”, spet drugi pa so si privoščili pljuženje z glavo naprej – smučke pa daleč zadaj. Mojo zabavo je prekinila krajša nevihta, ki je bila vsakodnevna stalnica na otoku in mine v parih minutah. Sicer je vreme služilo ves čas dopusta.

dsc_0977.jpg
Le nekaj minut po kratki nevihti.

Slavnostna večerja v dvoje je bila v restavraciji na drugem koncu kompleksa. Že sprejem je dal vedeti, da gre zares. Začela sva s kozarcem šampanjca, zraven pa domač kruh in olivno olje. Funkcije strežajev so razdeljene in za pijačo je bil zadolžen črno oblečen, ki nama je prinesel vinsko karto. Moje poznavanje vina je enako temperaturi okoli ledišča, zato je bil izbor naključen – belo vino francoskega porekla. Večerja se je nadaljevala z odlično zelenjavno juho, zelo okusno morsko rižoto, kot glavna jed pa jastog na žaru. Jedel sem ga prvič in… mmmm… grrrr…. ostal sem brez besed. Ko sem prišel k sebi, se je prilegla sadna solata z nadvse zanimivim dodatkom – pasijonko. Postrežba na višku, hrana pa itak.

Naslednji dan je bil planiran obisk notranjosti otoka in že na odhodu ni bilo tistega pravega vzdušja. Kmalu se je izkazalo moje amaterstvo. Hvala bogu, da o slovenščini nimajo pojma, saj so bile na jedilniku lepe sočne kletvice. Razlog – prazna baterija. Da bi uspel poslikati vsaj delček detajlov izdelovalnice ladijskih maket, sem preklopil na manual, a kljub temu je bilo energije dovolj le za borih 10 fotk. Boš pa drugič mal bolj študiral.

dsc_0027.jpg
Zanimiv prerez notranjosti tovorne ladje

dsc_0021.jpg
Še zadnji vzdihljaji baterije in ena izmed uspelih fotk.

Izlet je bil zato predčasno zaključen, zaradi česar pred hotelom presenečen portir – “you’re back so early?!”. Takoj razložim situacijo in jeza je počasi prešla v smeh. Tako je naslednje dni vedno skrbel, če imam vse pod kontrolo. Baterija je bila v pičli uri in pol spet nared, zato sva pozno popoldne izkoristila za sprehod po plaži. Tanja se je nastavljala objektivu, mi2 z nikonom pa lovila zanimive kadre.

dsc_9919.jpg

dsc_9947.jpg
Sprehod po plaži

dsc_9860.jpg
Najprej moje…

dsc_9880.jpg
…in še njene – “Halooo, ja kam pa si šla?”

Za naslednji dan sva rezervirala lastni “speed boat” s skiperjem, ki nama je razkazal lepote vzhodnega dela otoka. Vreme je bilo sicer vetrovno, ampak za 150 konjev to ni ovira.

dsc_0158.jpg
celodnevni izlet imenovan “Speed boat trip”

dsc_0177.jpg

dsc_0141.jpg
Pogled z morja je bil…. ah, brez besed

Potep smo začeli s snorklanjem na najlepšem koralnem delu otoka. Maska, plavutke, dihalka in že sva čofotala. Rib je bilo ogromno – pisane, enobarvne, črnobele, črtaste, pikaste, grde, lepe, suhe, okrogle… vse pa bulijo v tebe, kot da si pravkar z lune padel. Pot, bolje rečeno plovbo, nadaljujemo proti koralnemu grebenu (ta se razteza okoli celotnega otoka) ter mimo vstopne točke, ker smo okusili skoke preko 4-5m visokih valov. Ustavimo se na otoku s svetilnikom, kateri je žal že odslužil svoje poslanstvo. Od tu je bil lep razgled na indijski ocean in neusmiljeno butanje valov ob stene otoka.

dsc_0206.jpg
Najin skiper, ki je spretno preskakoval valove med prečkanjem vstopne točke

dsc_0224.jpg
Takole približno izgleda penasta “krona”, ki se vije okoli celotnega otoka

dsc_0231.jpg
Dotrajan svetilnik

dsc_0233.jpg
“Leave nothing but footsteps – keep nothing but sweet memories”

dsc_0235.jpg
Čakajoč na ugoden val in hop že ga “pičimo” naprej

dsc_0241.jpg
Zadnji izmed slapov, na vrhu pa obljubljajo namakanje v sladki vodi.

Nadaljevali smo v ustje rečne struge, ki te pripelje vse do slapov, kjer je možno tudi kopanje. Žal se je ravno takrat “uscalo”, zato smo vedrili v sosednjem čolnu s streho. Po desetih minutah smo že glisirali proti Ile de Aux. Tam sva prosti čas izkoristila za parasailing (polet s padalom, pripetim na čoln). Sredi vode imajo pomol velikosti cca. 25m2, ki je mimogrede precej majav, kjer ti nadenejo vso potrebno opremo. Nikon je ostal na suhem. Ni minilo 5 minut in že sva občudovala lep razgled z vrha – rekel bi da kakšnih 150-200m nad gladino. Skratka noro! Vse skupaj popestrijo še z namakanjem v morju in po dobrih 10ih minutah sem bil primoran preizkusiti svoje padalske sposobnosti. Zadeti teh 25 kvadratov sredi vode za začetnika ni ravno enostavno. V najslabšem primeru zaplužiš v morje, kar sicer zna biti nadležno, še posebej če te prekrije padalo. Pristanek je bil, ne da se hvalim, ena A.

dsc_0247.jpg
Mi smo pr’pravlen, požen.

dsc_0253.jpg
I believe I can fly… I believe I can touch the sky

dsc_0262.jpg
Ogljeno črn kamen v kombinaciji s turkiznim morjem – fenomenale

dsc_0268.jpg
Še sreča, da je spodaj kamenje, sicer…

dsc_0266.jpg
Vpliv morskega zraka

Sledil je obisk samotnega dela otočka, kjer so samo za naju pripravili piknik na plaži. Hrana – na žaru pečen jastog, riba in za konec še banane – božansko. To bi lahko počel vsak dan ;) . Občutek, da je vse to pripravljeno izključno za dva, je prav kičast. Namesto počitka sva izkoristila za razgrajanje po plaži in obvezno fotkanje. Prav presenetljivo, kako se je Tanja vživela in tudi sama poprijela za aparat.

dsc_0284.jpg
Čudovit razgled in olupki na žaru pečene banane

dsc_0283.jpg
Če druga ne, je zanimiva steklenica Coca Cole. Ne pomnem, kdaj sem jo nazadnje videl.

dsc_0304.jpg
Raziskovanje plaže, kjer raste nekakšen križanec bršljana

dsc_0341.jpg
Brez detajlov očitno ne gre

dsc_0327.jpg

dsc_0334.jpg
Mojstra žara – ne nista brata

dsc_0348.jpg
Še zadnji pogled na rajsko plažo

dsc_0356.jpg
Ob vstopu v marino, prehitimo še dva katamarana. V ozadju pa še ena izmed lokalnih neviht.

Izlet vsekakor vreden zapravljenega denarja. Pokrajina je res drugačna in verjetno je to razlog, da je toliko bolj zanimiva. Pretežni del otoka je prekrit s sladkornim trsom, ki je tu glavni vir dohodka. Kot zanimivost – sladkorni trs je neke vrste trajnica in ga po sečnji ni potrebno ponovno zasaditi. In to ponavljajo cca 10 let, na kar celotno njivo prekopljejo in ponovno zasadijo. Bi rekel poceni surovina, čeprav sečnjo opravljajo še vedno ročno :( in to za drobiž. Ker me je pogled na prostrana polja sladkornega trsa fasciniral, sva pozno popoldne izkoristila za preganjanje s kolesom po bližnjem polju, vse do sončnega zahoda.

dsc_0109.jpg
Nekaj sem se trudil s panoramskim pogledom, pe je žal uporabno samo to

dsc_0107.jpg
Razgled je bil resnično fenomenalen

dsc_0128.jpg
Kupi črnih kamnov – preden je polje rodovitno, je potrebno do globine pol metra skopati kamenje vulkanskega nastanka, katere kasneje uporabljajo za gradnjo. Kupi služijo kot naravno skladišče. Brihtno!

dsc_0115.jpg
Oblaki so pozirali, moja CF kartica pa vzdihovala in komaj je ostalo še kaj prostora za…

dsc_0125.jpg
…zaključni posnetek dneva.

Naj bo za danes dovolj in upam, da nisem preveč zabluzil. Tole vreme nič kaj dobro ne vpliva na moje izražanje. Upam, da bo jutri bolje.


Zapisano med: Fotografija. Če želiš lahko spremljaš odzive na zgoraj napisano ali pa narediš povezavo iz svoje strani.

Mnenja, rad jih prebiram :) »

  • Menil(a) je Gregor Barič dne 20.8.2007

    Mislim ejjjjjjjjjj.

    Nimam besed. Kakšne barve teh fotografij. Res u nulo. Pa ideje in kreativnost pri kadriranju in kompoziciji. Ovladaš! Res pohvalno. Pa objektiv? Kateri je večinoma krivec? Je to 85-ka?

  • Menil(a) je Martin Kavšček dne 20.8.2007

    Ei fenomenalne fotke…une s sprehoda po plaži so mi všeč še posebej.
    Komaj čakam nadaljevanje…

    lp

  • Menil(a) je David dne 20.8.2007

    hočemo šeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee in to takoj :D

    lp david

  • Menil(a) je yaNN :: world within dne 20.8.2007

    Super reportaži, zlo všeč – od barv do kompozicije! Tole pa je blo truda vloženga :) enJoy+

  • Menil(a) je Uroš dne 21.8.2007

    @yaNN: Hvala in lahko rečem, da za eno sem porabil približno 4 ure. Pa naj še kdo reče, da sem normaln.

    @Gregor: hm, teško bi posploševal, kateri objektiv. Čeprav mislim, da je 18-35mm vseeno v prednosti. Bi bila še bolj pa mi manjka tistih nekaj mm. V kolikor pa gre za detajle in closeup, je pa 50 oz 85.

  • Menil(a) je stane dne 21.8.2007

    Glasno in jasno: dobre fotke, dobro oko. Ampak, a se ti ne zdi, da je malo predolga objava?

  • Menil(a) je Uroš dne 21.8.2007

    @stane: je ja :D

  • Menil(a) je zara dne 21.8.2007

    Super. Ampak mene še vedno zanima, kakšna je globina vode. A se da plavat, a je zelo plitva na začatku?

  • Menil(a) je Uroš dne 21.8.2007

    @zara: na razdalji 5ih metrov od obale (odvisno seveda kje) ni več možno stati.

  • Menil(a) je Marko Potočnik dne 21.8.2007

    Na 4. in 7. sliki so mi zelo všeč toni kože, izgleda kot da bi bilo slikano na film. Lahko zaupaš kako dosežeš takšne tone?

  • Menil(a) je kreg dne 21.8.2007

    Zelo lepo razširjena objava, slikovno in tiskovno.
    Še se bom vračal :) na tvoj blog, samo če boš tako nadaljeval ;)

    lp

  • Menil(a) je zara dne 21.8.2007

    Uroš, to mi je pa zelo všeč:) Ponavadi je namreč problem, da je destinacija fantastična, ko se hočeš iti kopat v morje pa je treba hodit 1 km (mal karikiram) po plitvi vodi, preden lahko zaplavaš.In tko si obsojen na bazene, ki jih pa jaz na morju res ne maram. Zdaj bom definitivno še naprej razmišljala o M. kot o svoji naslednji dream destinaciji, tvoje prispevke pa še naprej požirala kot najbolj vroče čtivo. Hvala ti za odgovor.

  • Menil(a) je Uroš dne 21.8.2007

    @zara: dvomim, da je bil kakšen minus na tej destinaciji. Vsaj zame ne. Sicer pa hvala za vzpodbudne besede.

    @kreg: se bom potrudil, ceprav bo zgleda potrebno tašne jare kače, nekak prilagodit. Še razmišljam.

    @Marko: če ti je ok, pridi nazaj čez par dni in obljubim, da pripravim kakšen “tutori(t)al” :) :)

  • Menil(a) je had dne 21.8.2007

    hudicevo lepe fotke.. a to je bilo s polarizatorjem fotkano?

  • Menil(a) je Uroš dne 21.8.2007

    @had: panoramske večinoma, ostalo pa brez.

  • Menil(a) je SoulMan dne 24.8.2007

    Samo malce, da obrišem tipkovnico………OK, sem že…slina jo je praktično zalila. Dobre fotke, ni kaj. Kakšne so pa kaj cene? Mogoče nekaj primerov? Se da morda kaj barantat? Če da, koliko?

  • Menil(a) je Uroš dne 24.8.2007

    @SoulMan: v hotelu nimaš kaj barantat, cene pa divje. Kozarec šampanjca 14€, vino 8€, voda 3€, večerja po naročilu 70€. Je pa situacija drugačna v mestu in na podeželju, kjer so cene primerljive oz. celo nižje kot pri nas. Barantal nisem, so preveč sitnarl in sem samo popakal tiste razglednice ;)

  • Menil(a) je Matjaž dne 25.8.2007

    ful hudo! res maš oko!!! slava urošu! :)

  • Pingal je Uroš Gruber - Blog » » Letni obračun dne 5.1.2008

    [...] Mauritius je otok, kjer sva preživela čudovitih 14 dni oddiha [...]

  • Pingal je Uroš Gruber - Blog » » Poletna pravljica dne 7.1.2008

    [...] nenazadnje tudi s svojimi prispevki, ki so nama omogočili nadaljevanje najine pravljice na otoku Mauritius (zaključni del sledi v kratkem). Zato še enkrat, tokrat drugič – Iskrena [...]

  • Menil(a) je joza dne 12.10.2015

    Odpravljam se na Mauricius in bi bila vesela nekaj informacij. Zanimajo me cene pijače v trgovini,cene potopov,cene najema koles in kateri izlet s snorkljanjem se najbolj splača in kakšna je cena. Potem bi še šla pogledat želeve velikanke, tudi tu me zanima cena.
    Ali je potrebno za vstop na otok izpolniti kakšne formularje?

    Zelo bom vesela vašega odgovora! Lep pozdrav Joža

  • Menil(a) je Vule dne 28.1.2016

    Ojla, super napisano in z lepimi fotkami podkrepljeno!
    Ravno še odpravljam te dni proti otoku in mi bo prebrano prav prišlo! Želel bi prebrati še prvi del, kje ga dobim. Lep pozdrav, Vule

  • Menil(a) je Tina dne 21.8.2016

    Odlicno !!! Ful lepo

Povej mi svoje mnenje

Please copy the string 9ndSPV to the field below: