Vrtoglava izguba nedolžnosti

Bil je lep sončen poletni dan, najverjetneje nedelja. Na radiu Fantasy, kjer sem takrat še kot študent opravljal delo radijskega tehnika, so organizirali polete z jadralnim padalom v tandemu. Ker je to bila moja želja že od nekdaj, nisem okleval niti za minuto.

Zbirno mesto je bilo v Laškem na travniku obdanim s koruznim poljem, katero bo globlji pomen dobilo v nadaljevanju. Vonj čevapčičev in drugih dobrot z žara se je širil naokoli in ni bilo razloga, da se ne bi pred adrenalinskim podvigom dobro podložil. Med pogovorom z jadralnimi piloti sem izvedel, da je vreme ravnopravšnje – temu primerno tudi vzgonski veter. Bolj za šalo kot zares je bil sredi travnika narisan krog v obliki tarče, a kljub trudu se je večina pristankov končala daleč izven kroga.

Ko se je dan prevesil v pozno popoldne je prišel čas, da se “zbašem” v kombi, ki nas bo zapeljal na vzletno mesto na Maliču. Žgoče sonce, zavoji na vsakih 50m, avto seveda brez klime, mi pa nabasani kot sardine v olju. Nič kaj prijazno za moj vamp in hvala bogu, da sem sedel pri oknu. Sicer dvomim, da bi na vrhu še bil razpoložen za akrobacije nekaj 100m nad tlemi.

Pred mano je bilo na vrsti nekaj željnih poizkusa občutka, ko pod nogami ni drugega kot zrak, vse pa moraš zaupati veliki plahti blaga, vrvicam in pilotu. Kakšnih posebnih priprav ni bilo, le “oblačenje” obvezne opreme in natikanje čelade. S pilotom, Čretnik Damjanom, sva ob pomoči ostalih pripravila padalo in se ustrezno pripela. Pred nama se je pognal še enojni jadralec, ki pa je bojda zaradi nenadne spremembe vetra in “posiljenosti” končal v smrekah. Malo v strahu pogledam Damjana, ki je bil zadolžen, da me varno spravi na trdna tla. “Brez skrbi” pravi, samo da pride pravi veter. Glede na njigove izkušnje sem mu zaupal. Trajalo je kar nekaj minut, ko je zastavica spet zaplapolala v pravi smeri. Napela sva padalo in se spustila v tek (če temu lahko tako rečem), ki ni bil daljši od petih korakov in že sem bincal po zraku.

Vzletno mesto na Maliču
Pogled na vzletno mesto na Maliču

Prvi občutek – ddddddbbbbbbeeeeeessssssstttttt! Resnično vredno čakanja in divje vožnje skozi ovinke. Počutil sem se popolnoma varnega. Jadrala sva ob grebenu in opazovala vzlete ostalih. Bil sem presenečen nad močjo vzgonskega vetra, ki te na trenutku povleče v zrak, kot bi bil v dvigalu. Damjan mi je med letom predstavil nekaj zanimivih informacij in zgradbo padala. Preizkusil pa sem tudi vlečenje vrvic, kar je dalo poletu še dodatno dimenzijo. Ker je bila čakalna vrsta dolga, je bil predviden čas jadranja pol ure in kmalu sva se počasi začela spuščati proti cilju.

Razgled proti zahodu
Pogled proti zahodu

Nekje na polovici me Damjan vpraša, če sem za kakšen ščepec adrenalina. Jaz pa: “zakaj pa ne”. In tako je začel padalo zibati levo in desno. Ko sem že hotel dodati “a samo to?”, je iz nihanja sem in tja prešel v neke vrste spiralo. Padalo skoraj na mestu, midva pa naokoli. Jupiiiiii!!!!! Če bi se lahko pogledal v “fris”, bi ličnice verjetno počivale na kolenih, saj je bila centrifugalna sila tako močna, da niti pod razno nisem mogel pogledati navzgor proti padalu. Kljub vsemu je bil občutek fenomenalen.

Pogled na Laško z okolico
Laško z okolico

Po akrobaciji, ki pri samostojnem jadranju preide v “luping”, sva se spustila proti velikanski tarči sredi pokošenega travnika. Za pravilno smer pristanka sva morala narediti še en zavoj in med opazovanjem jadralca pred nama se pilot oglasi “tole bo pa tesno”. Revež je zavil preveč nad reko savinjo, nad katero primanjkuje vzgonskega vetra, zaradi česar je na hitro izgubil nekaj dragocenih metrov višine in zapljužil v bližnjo koruzo. Glede na zrelost le-te, dvomim, da je bil pristanek prijeten.

Pogled med nogami
Pogled navzdol

Midva sva medtem varno zavila in se usmerila proti tarči, ki sva jo seveda zgrešila in kljub napotkom, da naj se ob dotiku s tlemi poženem v tek, podrsala nekaj metrov po travi. Ne ravno udobno, a vseeno bolj kot predhodnik, ki se je še vedno boril s koruzo.

Tako, pa je šla moja nedolžnost. Prvi polet z jadralnim padalom sem preživel in zaradi navdušenja bom podvig v prihodnosti vsekakor ponovil. Od tega je namreč minilo že kar nekaj let, ko sem vihtel še 35mm Nikona, s katerim sem dogodek tudi zabeležil. Zato je skrajni čas, da se lotim raziskovanja. Se morda med vami skriva kakšen zagrizen jadralec?


Zapisano med: Fotografija. Če želiš lahko spremljaš odzive na zgoraj napisano ali pa narediš povezavo iz svoje strani.

Mnenja, rad jih prebiram :) »

  • Menil(a) je Nataša B. dne 26.11.2007

    Uau to je tud moja želja, definitivno se 1x v tandemu "dam dol" ;)

  • Menil(a) je Gregor Barič dne 26.11.2007

    Dobra reportaža in super fotke glede na dejstvo, kje si jih naredil in s čim. Barve so zakon.

  • Menil(a) je črt dne 26.11.2007

    Ma, ne spraviš me na padalo. v kako jadrilico pa že rajš!

  • Menil(a) je Uroš dne 26.11.2007

    @črt: :D :D , tudi jadrnica je vabljiva.
    @Gregor: se ne spomnem, ampak bi skor prisegel, da tebe ni bilo v zraku :D
    @Nataša: ne bo ti žal.

  • Menil(a) je kreg dne 26.11.2007

    Huh, jest sem prec za, če se kaj takega organizira. Če mi je kaj noro je to jadralno padalstvo, ali pa kakšen prosti pad tam iz 3000m višine (seveda z padalom).
    Sem imel sodelovca, ki je jadral, pa mi kazal fotke iz Brazilije, ma res noro :D

  • Menil(a) je Mateja dne 26.11.2007

    Vedno me presenetiš s kakšno zanimivostjo ;) Zgleda zeeeeeelo adrenalinsko. Ni mi pa jasno, kako ti je poleg vsega uspelo še fotkat? :)

  • Menil(a) je Foto Rocker dne 26.11.2007

    Tkole je zgledala moja dogodivščina v začetku 2007…

    http://fotorocker.blogspot.com/2007/01/airborne.html

    Priporočam vsem :)

    M.

  • Menil(a) je Uroš dne 26.11.2007

    @kreg: bom imel v mislih za leto 2008

    @Mateja: ponavadi me vedno butast gledajo, ko na takšne in drugačne stvari vlačim aparat. Tukaj sploh ni bil problem, sediš na improviziranem sedežu, za vratom pa fotkič in “frkaš”. Ok pri pristanku sem jih dobil malo po kolenih :)

    @Foto Rocker: Dobrodošel in upam, da se še kdaj oglasiš. Sem preveril tvoje vragolije, ki so vredne večje pohvale ;)

  • Menil(a) je stardust dne 26.11.2007

    meni pa so – pedri padalski – takrat obljubili, da grem v drugi rundi. katere nikoli ni bilo. jebemjimboga…

  • Menil(a) je Lullaby dne 26.11.2007

    Vau, dober si, glede na to da si bil prvič "gor" in še celo slikal zraven. Jaz se verjetno še premaknati nebi upala. Imam sicer željo po takšnih stvareh oziroma po nekih novih izkušnjah, samo pri meni je problem, da kadarkoli pridem na neko višino, se mi začne vrteti in megliti pred očmi. Tako, da raje ostajam na trdnih tleh. :) Tebi pa želim še veliko takšnih izkušenj.

    lp

  • Menil(a) je Uroš dne 26.11.2007

    @Stardust: če me spomin ne vara, je bila moja runda zadnja, saj ni bilo več vzgona.
    @Lullaby: dobrodošla med rednimi bralci ;) Za dodatne izkušnje se bom pa potrudil.

  • Menil(a) je kreg dne 26.11.2007

    Uroš, ti samo javi kdaj bo akcija :) )

  • Menil(a) je Tanja dne 27.11.2007

    Jaz sem tudi šla v višave in sicer z zračnim balonom. Tudi zelo fajna izkušnja. :D Vsaj za tiste, ki nimajo problema z višino. Definitivno je za ponoviti in pa seveda takega tandem jadranja se tudi ne bi branila. :)

  • Menil(a) je stardust dne 27.11.2007

    @uros: zna biti. ampak, meni so obljubili naslednjic. od cesa ni bilo nic

  • Menil(a) je Gregor Harih dne 27.11.2007

    Ufff. Fajn. S padalom še res nisem letel. Sem pa s skoraj vsem ostalim kar leti. :) )) Ni ga lepšega kot letenje, razen khmmmm, saj vemo vsi. :) ))

  • Menil(a) je SoulMan dne 27.11.2007

    Dobra izkušnja tole. Ko pa greš naslednjič pa povej, kje boš padal, da te pričakamo s škafom vode. :)

    Drugače pa bi tole bilo nekaj zame. Se pa kolega ukvarja s "pravim" padalstvom in ne more prehvalit tega feelinga svobode, ko se iz par tisoč metrov vržeš iz letala…

Povej mi svoje mnenje

Please copy the string aHgQiZ to the field below: