Skok v “noviga leta” dan

Letošnja gostitelja Matjaž in Mateja sta za primerno temperaturo poskrbela že nekaj dni prej in tako smo prispeli v prijetno ogreto in domače okolje vikenda, kjer je bilo vse pripravljeno za zadnje slovo bondovemu letu. Ob pogledu na vso prinešeno kramo bi verjetno kdo pomislil, da bo silvestrovanje trajalo najmanj teden dni.

Za dobrodošlico smo večer otvorili z Baileyjem in se nato vsak po svoje lotili priprave večerje. Kljub polnemu vampu sem ponovno nažiranje sprejel kot nujno opravilo, ki nekako sodi v ta decembrski čas. Suhe salame, sir, francoska solata, paprika in domač kruh. Hrana je z neverjetno hitrostjo izginjala in kljub veliki želji po tiramisuju je bil plan sladkanja prestavljen na naslednje leto.

Ali se samo meni zdi, da je vsak naslednji bolj poln

Kaj pa “maš” tooooo? – To bomo pa “ledeka” delal!

Polni želodci so prepovedovali extremno norenje in ples, zato smo čas do vrhunca večera zapolnili z igro pantomime in še eno, katere ime se je izgubilo med vrsticami. Bistvo je bilo, da na čelo “fašeš pildek” in tvoja naloga je, da ugotoviš v koga so te soigralci nominirali. Sprva sem bil Jurij Zrnec, pa je Mateji ušlo z jezika in me na koncu preimenovala v Saša Hribarja. Zelo izvirno je Aleš Matjaža preimenoval oz. bolje rečeno, ga sploh ni. Tako je imel nalogo, da ugane svoje ime.

Znana osebnost Matjaž

Naša četica koraka…

Tanja se trudi s pantomimo Salmonele

Zaloge besed, ki so čakale ekipo deklet

Aleš v akciji

Pantomima nas je razdelila v dva tabora – men vs. ladies. Ker sta bila dva izmed prisotnih še “zelena”, smo začeli z bolj enostavnimi in nadaljevali v precej nemogoče. Tako je bilo potrebno na dan privleči precej iznajdljivosti in domišljije, kako z rokami in gibi pokazati rešitev. Malo pred polnočjo se nam je pridružila Špelina migrena, ki jo je zvabila v posteljo, zato smo postroj z nabitimi šampanjci pripravili brez nje. Že več let se mi dogaja, da steklenico penine odprem prepozno, zgodilo pa se je tudi, da je čep odfrčal že nekaj sekund prej. Letos sem se zato še posebej potrudil in ga v novo leto poslal ob pravem trenutku.

Tanja zadnjih nekaj minut nabira toplotno energijo, da bo skok v novo leto prijetnejši

Pozlačena penina

Hoplaaa, pa smo ga dočakali

Med tem je tudi Špela zbrala svoje moči in se nam z željami za prihodnje leto pridružila. Tako smo skupaj opazovali razsvetljeno nebo, nekaj žvižgavcev pa je tudi Matjaž poslal v zamegljeno noč. Ko je zmanjkalo municije, smo se premraženi prestavili nazaj na toplo. To, da je od zadnjega basanja s hrano minilo le dve uri, ni bila nobena ovira za nadaljevanje večera ob fundiju. Slednje nas je očitno preveč utrudilo, saj smo okoli četrte ure že vsi noč nadaljevali v meževi deželi.

Jutranje kepanje in…

…sneženi wrestling za punce

Do jutra je zaloga drv pošla

Jasno in s soncem obsijano jutro nam je postreglo s čudovitim razgledom. Po obilnem zajtrku (ja, spet hrana) smo se lahko naužili svežega zraka in nakrmili jelene. Manjkalo pa ni tudi kepanje Špele, ki je tokrat na srečo odnesla brez zadetkov v glavo. Silvestrovanje smo kljub na trenutke sflajenem glasbenem izboru (turbo in harmonika žal ni po mojem glasbenem okusu in očitno tudi Jabuk ne prebavlja Konečnika in kompanjonov, saj je iTunes doživel novoletni crash) uspešno speljali do konca. Zahvalil pa bi se tudi že prej omenjenima gostiteljema, ki sta se res maksimalno potrudila. Glede na količino hrane, pa verjetno ni strahu, da bi bil v letu 2008 lačen.