Požar na Kreti

Oktek škržatov je pravkar zaključil svojo uspešnico “Spet mi je vroče, za popizdit”, ki se je že drugi teden zapovrstjo uvrstila na sam vrh lestvice obalnih 20, Arthur Dent je uspešno zgrešil tla in vzletel – še sam je navdušen, pšenek Pavel na sosednjem ležalniku pa se je uspešno uvrstil v polfinale bosega teka na 40m čez žgoč grški pesek. Nekako tako bi se glasil opis trenutnega dogajanja v senci pod precej škrbastim drevesom, pri kakšnih 35°C in sapici kretskega severozahodnika. Nimam se kaj za pritoževati, čeprav se kakšnega ledenega coctaila ne bi branil. Najin dopust se je počasi prevesil v drugo polovico, zato je skrajni čas, da strnim nekaj misli in dogodkov prejšnjega tedna, tokrat na papir, direktno iz ležalnika.


Drevesna pošast

Razen požara, h kateremu se vrnem kasneje, se ni zgodilo nič presenetljivo neobičajnega. Na dan prevzema rezerviranega avtomobila, sva jo ubrala na običajno mesto – plažo poleg hotela, kjer sva med napornim poležavanjem, branjem knjig in revij, namakanjem v osvežilnem morju, napravila okvirni plan izletov po otoku in raziskovanju plaž, ki jih po zemljevidu sodeč ne primanjkuje. Če sem v prejšnji objavi izrazil željo po hladnem vetercu, mi je mati narava le to kaj hitro izpolnila, čeprav pretiravati jih res ni bilo potrebno. Zato je primerna obtežitev brisač prej nuja, kot pa popoldanski krožek nabiranja obalnega kamenja.


V boju z vetrom

Večerjo je popestril trio, ki je začel dokaj obetavno, a so se proizvedeni zvoki kmalu prelevili v jamrajoče ubijanje apetita. Ob njih še James Blunt deluje povsem vedro. Neizpodbitno dejstvo, da bodo s podobnim tempom nadaljevali vse do polnoči, je botrovalo obisku bližnje slaščičarne, kjer je zvočno trpinčenje nadomestilo sproščujoče šumenje vetra, ki si je utiral pot med vejami tamkajšnjih palm.


Aygo ob plaži

Petek je bil dan, ko sem ugotovil da so v Toyoto Aygo umestili hrčka, pa še to precej podhranjenega. O kakršnih koli pospeških je škoda razpravljati, 4. in 5. prestava zato služita zgolj kot okras. Izklop klime sicer delno koristi, a imam vročine na plaži povsem dovolj. Ahmed bi najverjetneje zaključil z “It’s a lunch box”. Kljub vsemu vožnja poteka dokaj sproščeno in počitniško, kakršen je tudi preostali promet. Prometni znaki so še bolj okras kot pri nas, smernike uporabljamo morda trije vozniki, v veljavi pa je predvsem pravilo močnejšega oz. večjega. Ko zmanjka asfalta, pa se zabava šele začne. Desno skala, levo prepad, na cesti pa švicarski sir. Tanja pravi, da je cesta razburkana, kar se mi zdi še najbolj točen opis. Zato vsem, ki morda razmišljate, da bi se na Kreto odpravili s svojim avtom, svetujem, da si to misel za vedno izbrišete iz glave, saj bo avto doma, kljub toči, utrpel bistveno manj poškodb.


Ena lepših plaž (Shinaria)

Med raziskovanjem plaž sva naletela na eno prav zanimivo in svojevrstno. Ob njej se namreč v morje izteka eden izmed mnogih potokov, kar pripomore k bujnemu rastju ob samem potoku. Ker pot od parkirišča do plaže šteje krepkih 100 stopnic – če sem sploh ocenil dovolj, sva poležavanje na dotični plaži prestavila na enega prihodnjih dni – dostop iz nasprotne smeri obljublja le 10 min pešačenja. Bistveno bolj sprejemljivo, bi rekel ;)


Pogled na plažo ob izlivu potoka, vetra kot je videti ne primanjkuje

Čas za kosilo sva izkoristila v restavraciji ob prej omenjenem potoku, nekaj kilometrov višje, kjer sva si ogledala tudi najstarejši kamniti most – po podatkih iz knjige njegov obok meri celih 14 metrov, kar se mi zdi, za čas, ko je služil svojemu namenu, precej. Čeprav ne vidim uporabne koristi, da čez potok globine le dobrega pol metra, spelješ tako velik most. Po nažrtju odličnega jagenjčka iz krušne peči in slastnega pečenega krompirja, sem sprehodil še svojega Nikona in zabeležil nekaj foto materiala.


Kamniti most


Ohladitev po odličnem kosilu

Sobota je bila rezervirana za izlet v kraj z imenom Matala, saj je vremenska napoved tistega predela obljubljala znatno manjše vetrovne sunke, kot sva jih deležna zadnja dva dni. Po dobri uri in pol vožnje sva prispela na značilno plažo, ob kateri se dviga stena, v katero so vklesana prava mala stanovanja, ki so nekoč hipijem nudila zatočišče, danes pa so zanimiva popestritev turistom. Ko sva imela poležavanja na plaži vrh glave, brisače pa polne peska, sva tudi sama preverila udobnost hipijevskih votlih. Klavstrofobija v tako nizkem bivališču te kaj hitro prevzame, da o zatohlosti in vonju ne govorim.


plaža Matala, v ozadju pa prevrtana skalnata stena


Trening poziranja v eni izmed votlin


Katero luknjo bi izbral?

Po poznem kosilu sva na poti nazaj naletela na manjši požar, katerega so lokalni gasilci ob pomoči helikopterjev že obvladovali. A žal je bil to le eden izmed požarov. Pred večerjo sva se ustavila še na eni izmed simpatičnih plaž, le nekaj kilometrov od hotela, kjer se je po kakšni uri uživanja na večernem soncu, izza hriba začel valiti dim. Sprva bel, a je kaj kmalu postal vse gostejši in vedno bolj rjav. V nekaj minutah je bila celotna plaža v dimu, zato smo pograbili vsak svoje stvari in odhiteli na varno. Med potjo sva opazila, da je zgorela celotna sosednja dolina, kjer je lociran tudi manjši hotel. Kolikor sem uspel videti skozi gost dim, hotel ni bil ogrožen, na varno pa so spravili tudi čredo prestrašenih koz.


Reševanje črede koz


Pogled na dim iz varne razdalje

Zadnji dan prve polovice dopusta naju je zvabil na jugozahodni del, kjer je pokrajina bistveno bolj gorata. Ceste so temu primerno zavite in strme, ponuja pa se obilo lepih razgledov na zalive in plaže, ki so v tem predelu pretežno kamnite. Med vožnjo sva opazovala cestne označbe, ki imajo vse eno skupno hibo. Vsaka je namreč preluknjana z najrazličnejšim strelnim orožjem. Ali gre tukaj za nacionalni šport streljanje prometnih znakov, ali so to zgolj vadbene tarče, mi ni znano. Sicer pa znakov tako ali tako ne upoštevajo, čemu bi torej bili povsem izpravni.


Prometna tarča


Zaliv mesta Plakias, kjer je tudi najin hotel

Ker mi je za koleni začelo že pošteno zamakati od švicarije, bom za danes zaključil. Voda je preveč mamljiva, da bi še vztrajala ob vihtenju svinčnika, ki me že prav pošteno zafrkava.


Zapisano med: Fotografija. Če želiš lahko spremljaš odzive na zgoraj napisano ali pa narediš povezavo iz svoje strani.

Mnenja, rad jih prebiram :) »

  • Menil(a) je Ales dne 15.7.2008

    Zabavno poletno branje :) ) pa kul slike :)

  • Menil(a) je irena dne 15.7.2008

    zelo lepo vse skupaj! malo grozljiv požar, na Rodosu pa potres, pri nas neurja. Narava dela po svoje.
    Uživajta še naprej in do konca dopusta še kake lepe slikice dodajta. Eni pa čakamo na september ko bo manj vroče (no tja do 30 stopinj bomo še prenesli).

  • Menil(a) je Lenart Senica¸ dne 15.7.2008

    Matala :) A je bil vroč pesek? :P
    Drugače pa votline niso hipijevske, še zdaleč ne, votline so pokopališča prvih naseljence južne obale, hipiji so samo zasmradili votline. ;)

  • Menil(a) je metatron dne 15.7.2008

    tile tvoji posti bojo povzročili, da me raznese od pričakovanja :D … še 7 dni pa bom tudi js dol :D … samo, dvomim, da bom mel tolk hude fotke narave :D

  • Menil(a) je Gregor Barič dne 15.7.2008

    Zakon barve, kot vedno na tvojih fotkah. Tu si verjetno večinoma uporabljal poli (pa ne salamo :) ), ne? Sam sem ga za moj sobotni odhod in za objektiv, ki ga bom večinoma imel gor, tudi že dokupil. Kadriranje zadev pa ti tudi leži, res pohvalno!
    Uživajta dopust še naprej!

  • Menil(a) je Nataša B. dne 15.7.2008

    Noro lepo!! Edin za vročino vama nisem fouš :) sva ravnokar klimo dobila in eee paše, no posledično se je vreme skisalo, bem poletje bo še ;)

  • Menil(a) je Uroš dne 15.7.2008

    @Aleš: hvala ;)

    @Irena: sej bo hitro minilo, samo želet si je treba. Sicer pa dam naravi povsem prav, da se tu in tam izkašlja, sam smo vse preveliki packi. Prav nam je ;)

    @Lenart: sem imel natikače, sodeč po divjanju nekaterih bosih pa je bil precej :D Glede hipijev imaš verjetno prav, še posebej kar se tiče smradu, čeprav tudi danes kdo izkoristi kakšno votlino za drekanje :D

    @Metatron: no potem se pa zamenjava in boš lahko vračal lušte :D Saj veš kako je ko prideš domov, bi bil z eno nogo še kr na dopustu. Kar se tiče pa fotk, pa mislim, da ni strahu, saj niso nek vrhunski izdelek.

    @Gregor: noup, poli žal ne paše na nov objektiv, tako da počiva v torbi, tako da je vse kar morda liči na modre in rumenkaste tone narejeno v Aperture, lahko bi podobno naredil tudi z Lightroom-om. Sicer pa se bom potrudil uživat še naprej in hvala za pohvale.

    @Nataša: klimo bi jaz tudi na plaži :D Še posebej danes ko so temperaturo navili na 40′C in to brez sapice. Seka, da si po kakšnih 500m sprehoda po soncu čisto blesav.

  • Menil(a) je SoulMan dne 15.7.2008

    Dobre fotke, kot vedno. Ne pusti nas predolgo čakati do naslednjega updata. :)

  • Menil(a) je Eva dne 15.7.2008

    Men je bla Matala ful zanimiva,… no pač zanimivo je tiste luknje gor gledat :) in si predstavljati kako so včasih notri “uživali” hipiji – med katerimi je bil tudi Bob Dylan.

  • Menil(a) je Spela dne 17.7.2008

    Vidim, da vama akcije ne manjka. Sicer pa se lepo imejta še teh par dni…:) potem bota pa še v živo kaj povedala :)

  • Menil(a) je Uroš dne 17.7.2008

    @SoulMan: če bo volja še pade kakšen na hitro, preden jo ubereva domov

    @Eva: če ne bi tako peklensko sonce žgalo po tisti steni in bi se dalo malo lažje dihat, bi kakšno več pogledal, tako pa sem po parih imel povsem dovolj.

    @Spela: kako to misliš še kaj, a ni tole dovolj izčrpno? :D

  • Menil(a) je Peter Bernik dne 22.7.2008

    Ful simpatična reportaža. Še dobr da se ti da, men se na dopustu nikol ne – razen če bi šel v kakšne kraje kjer je res zanimiv folk in bi potem pač šponal portrete domačinov itd.

  • Menil(a) je Uroš dne 23.7.2008

    @Peter: Hvala ;) treba se je mal zaposlit, sicer te pobere od dolgega časa :D Sem sicer skušal ujet tudi kaj folka in kakšne portrete, pa je vročina za kakršno koli raziskovanje v notranjosti otoka neprijazna.

Povej mi svoje mnenje

Please copy the string Xwattg to the field below: