Kreta skozi panoramo

Zadnji dnevi dopusta ponavadi minejo prehitro in kar naenkrat se znajdeš nazaj v domačem, s tempom nabitim okolju. Ker sva bila zadnja dva dni brez avta, sva bila prepuščena le obisku lokalne plaže. Glede na plaže, ki sva jih v preteklih dneh uspela obiskati, še posebej na severnem delu, je bila “najina” senčka na plaži Plakias več kot odlična. Edina omembe vredna nadloga te precej odprte plaže bi lahko bil močan veter, a so vremenoslovci obljubljali vetrovno prijaznejši konec tedna.


Panoramski razgled južnega predela obale

Ker vročina sredi dneva seka, da imajo možgani že vonj po skisanem, sva hladno senco iskala tudi v baru hotela in se ohladila z enim boljših sladoledov Carte D’Or. Ponavadi izbiram sadne okuse ali kakšno kombinacijo z jogurtom, tokrat pa sem v vitrini opazil okus temne čokolade, ki me je še dodatno presenetil, saj je poleg koščkov čokolade vseboval še zmlete orehe. Med sladkanjem sva opazovala hotelske goste, ki se na pripekajočo vročino niso nič kaj ozirali, nasprotno, celo poskrbeli so, da je bil ležalnik obrnjen v smer, ki nudi telesu največjo možno obsijanost s soncem. Za popestritev se na kakšno uro ali dve ohladijo v hotelskem bazenu, kar pa je večinoma tudi vse, kar počno teh 7-14 dni. Pretirano basanje s hrano ob ruskem bifeju zjutraj in zvečer je v tem primeru izvzeto.


Bazen in restavracija


Osrednja stavba hotela

Izbor hotela je bil glede na ponudbo najboljši. Raje posegava po manjših, ki so bistveno bolj osebni in prijazni, kar se je letos še posebej izkazalo. V recepciji sva bila skoraj na “ti” s Christino, ki nama je predlagala obisk nekaterih plaž, uredila je vse potrebno ob izposoji avta, tu in tam pa smo podebatirali o pretiranem vetru. Skratka počutiš se povsem domače in veš, da v primeru morebitnih težav lahko računaš na pomoč. Že po nekaj dneh si je med drugim zapomnila številko najine sobe in že ob vstopu skozi glavni vhod pripravila ključe od sobe.


Hodnik proti recepciji in baru


Grmičasti svečniki pred računalniškim kotičkom

Že od zunaj daje hotel dober vtis, saj je okolica vzgledno urejena in negovana. Vrtnarji se vsak dan trudijo in skrbijo, da imajo rože in trava dovolj vode, saj jih vročina čez dan dodobra izsuši. V glavni stavbi se nahaja okusno urejena avla, kjer je poleg dveh računalnikov na razpolago tudi brezžični internet, ki sva ga izkoristila za občasno javljanje.

V hotelski sobi sva večino časa izkoristila za posedanje na terasi, od koder je bil lep razgled na vrt s palmami in hibiskusom, ki je hkrati nudil dovolj zavetja proti vročini, kar se je poznalo tudi pri temperaturi v sobi. Škoda le, da je bila soba predaleč stran od avle, saj bi lahko v nasprotnem primeru srfal kar s terase.


Posedanje na terasi

Čeprav sem se vse dni dopusta prepričeval, da bi bilo dobro napraviti nekaj fotografij hotela in okolice, sem voljo do zgodnjega vstajanja pokazal šele zadnji dan. Vedel sem, da bom ta dan neprespan, saj je bil odhod izpred hotela predviden šele po deveti uri zvečer, zato mi ura ali dve jutranjega spanca ne bi bistveno koristila. Pokonci je bilo le nekaj senilnežev, ki si še na dopustu ne vzamejo dovolj časa za počitek in na zajtrk dobesedno čakajo v vrsti. Glede na pozorno spremljanje mojega fotografskega udejstvovanja sem bil očitno njihova popestritev počitnic, saj so spremljali vsak moj premik in na koncu sem se počutil kot da mi že kaj očitajo. Ker sem z eno nogo še vedno sladko spal, pred očmi pa se mi je še vedno meglilo, sem jutranji fotolov hitro zaključil, nenazadnje me je tudi sonce prehitelo in obsijalo hotelske stavbe, kar je Nikonu povzročalo precej preglavic.


Alianthos Garden


Rože

Sobo je bilo potrebno izprazniti do dvanajste ure, kar je pomenilo dovolj časa za umirjen zajtrk in dopoldansko osvežitev v morju. Ob predaji ključev so nama za kovčke ponudili poseben prostor z omarami na ključ ter manjšo kopalnico. Nato sva preostanek dneva izkoristila za počitek na plaži. Na poti sva srečala osrednjo gostjo plaže, ki sva ji nadela ime Berta. Vsak dan je preživela na plaži, zobala travo, se kopala v bližnjem potočku, včasih pa jo je kakšen avtomobil na parkirišču ob plaži tako prevzel, da je samo stala in pozirala. Izkoristil sem priložnost in jo parkrat škljocnil, a je zanimanje hitro presedlalo na mojega dinozavra, zato je bilo bolje, da se odpraviva naprej, preden bi s svojim kljunom preverila trdnost UV filtra. Ko sva izbirala razglednice sva ugotovila, da je Berta očitno maskota Plakiasa, saj so jo celo upodobili na nekaterih razglednicah.


Berta

Pot nazaj proti domu ni bila nič posebnega, zunaj tema, ljudi glede na pozno uro presenetljivo veliko, uslužbenci na letališču pa precej nezainteresirani za opravljanje varnostnih pregledov. Pozna ura se je poznala tudi pri nekaterih potnikih, ki jim pomen rdeče črte pred check-in pultom ni jasen in tako so šele po slabi uri prerivanja ugotovili, da je precej bolj učinkovito stati za črto in tako sprostiti prostor, ki je namenjen gibanju proti rentgenskemu kontrolnemu mestu. Kaj hočemo, želja po vrnitvi domov, je bila za nekatere očitno prevelika. Kljub vsemu smo po nekaj urah vsi varno pristali na Jožetu, kjer so taisti – po kovčkih sodeč – spet pokazali nekaj želje po drenjanju in se na vse pretege trudili, da bi s tekočega traku karseda hitro pograbili svoj kovček. Ko mu brezkompromisno spustiš 20 kilogramov težak kovček po prstih, si počasi pride gor, da je bolje stati kakšen meter ali dva zadaj. Kovčki namreč krožijo in slej ko prej spet pridejo naokoli ;)


Zapuščanje najine sobe

Kakorkoli, letošnje počitnice so bile v zasedbi dueta brezpogojno zadnje. In glede na Tanjino stanje si nisva želela nepotrebnega eksperimentiranja z neznanimi in nepreverjenimi destinacijami. Ker nama južni sosedje niso preveč simpatični, je v ožjem izboru ostala le Grčija, ki nama je – letos že tretji obisk – povsem domača. Z izborom tako hotela kot tudi kraja sva bila izredno zadovoljna, zato ga brez slabe vesti priporočam še komu. Za konec mi je ostalo le še nekaj panoramskih posnetkov, katere sem združil s programom Autopano Pro. Nad sposobnostmi programa sem bil izredno presenečen, saj je do sedaj edini (preveril sem jih vsaj deset, če ne več), ki je delo opravil popolnoma brez vidnih stikov in to povsem avtomatsko. Če komu to ni dovolj, se lahko odloči tudi za ročno popravljanje stičnih točk, a glede na rezultate močno dvomim, da je to potrebno. Predvsem se dobro obnese pri prostoročnem zajemu fotografij s širokokotnim objektivom, proizvajalec pa celo priporoča, da je merjenje svetlobe na aparatu nastavimo na avtomatsko, saj zna program odlično prilagoditi različno osvetljene fotografije. Vse objavljene fotografije so bile združene v samo pol ure, vključno s kasnejšo obdelavo v Aperture 2.1, s katerim v RAW fotografije vlijem malce življenja. Za boljši občutek lahko dodam še to, da je prva fotografija sestavljena iz 48ih fotografij pokončnega formata.

Pogled na osrednji del in kraj Siti


Širši pogled na mesto Oio


Dolga je pot do pristanišča


180 stopnjski pogled na kanjon, ki se utaplja v suši


Zapisano med: Fotografija. Če želiš lahko spremljaš odzive na zgoraj napisano ali pa narediš povezavo iz svoje strani.

Mnenja, rad jih prebiram :) »

  • Menil(a) je yann dne 31.7.2008

    Oh ja, enim je luštn :) Super fotke+

  • Menil(a) je Eva dne 31.7.2008

    Berta je dobra :)

  • Menil(a) je Uroš dne 31.7.2008

    @yann: v bistvu bolje je BILO ;) zdaj pa spet vse po starem.

    @Eva: ja pravi firbec je bla.

  • Menil(a) je SoulMan dne 1.8.2008

    Dobre fotke kot vedno. Zaupaš ceno? Ker sva se z lepšo polovico odločila, da jeseni po vsej verjetnosti ne bova letela na Kubo ali pa v Dom. republiko, kot je bilo v prvem planu, ampak bova dopust preživela bolj “študentsko”.

    Sam sicer že dolgo nisem bil v hotelu, ampak če dobro pomislim, bi se tudi sam rajši znašel v manjšem, bolj intimnem hotelčku. Tale glede na napisano deluje takšen.

  • Menil(a) je Uroš dne 1.8.2008

    @SoulMan: če zbirata študentsko, potem bo verjetno bolje kaj bolj enostavnega. Cena hotela (ta je imel 3.5 zvezdice), polpenzion, avio prevoz, transfer do hotela, zavarovanje naju je prišel cca 1600€ in to za 14 dni. Za nekoga, ki to primerja z bivanjem v kampu ali apartmaju na Hrvaškem je verjetno veliko, samo delat tako primerjavo je tako ali tako brez predmetno. Tam pa sva za malice čez dan, avto, bencin, izlete, pijačo porabila okoli 600€. Je pa hotel družinska varianta in ni težav s kakšno penzijo pri kateri še prdnat ne moreš na glas in že je ogenj v strehi. Tudi za najmlajše je dobro poskrbljeno ;)

  • Menil(a) je Rene dne 1.8.2008

    super fotke so, prav oritegnejo me :) . panorami pa sta mi zelo všeč, sploh prva

  • Menil(a) je metatron dne 5.8.2008

    svaka čast za fotke… sploh za panoramske… sam sem se samo enkrat peljal po Iosu… ampak z prijatli, ki niso ne vem kako fotografsko navdušeni… tako, da nisem imel preveč časa za ustavljanje in fotkanje…

  • Menil(a) je helenca dne 6.8.2008

    uuuuuuuu kake lepe slike. a si jih slučajno kaj popravljal?

  • Menil(a) je Uroš dne 6.8.2008

    @Rene: dobrodošel in hvala, ja tudi meni je prva panoramska zelo všeč, razmišljam o kakšnem tisku večjega formata

    @metatron: ah tako hudo pa spet ni ;) Ja če imaš ljudi zraven, ki jih to ne zanima, zna biti precej nadležno in brezveze hitiš. Zato imam pri fotkanju rad mir.

    @Helenca: dobrodošla tudi ti. Drugače so vse fotke obdelane (ene bolj, druge manj), saj so sicer precej puste kar se tiče barv in kontrastov.

  • Menil(a) je Dax dne 7.8.2008

    The best fotke. Lepe barve in pokrajina, Berta je pa zvezda. :D

  • Menil(a) je Uroš dne 8.8.2008

    @Dax: dobrodošel in hvala. Pohvale iz ust mojstrov mi veliko pomenijo ;) Bertica je pa res zvezda. Me prav zanima kako ji je bilo dejansko ime :D

  • Menil(a) je anka dne 24.8.2008

    Te fotografije so kot iz kakšnega turističnega kataloga. Če me ne bi motila vročina, bi me kar hitro prepričal za obisk Krete :D

  • Menil(a) je Kreta dne 5.2.2015

    Lepe fotke , dobre informacije ter dobra informacija kako dobro panorame zrihtat :)

Povej mi svoje mnenje

Please copy the string FsRX6I to the field below: