Panoramska cesta in skok na Okrešelj

Želja prejšnjega dne je bila uslišana, zato smo ostali pri prvotni odločitvi, da dopoldne izkoristimo za vožnjo po Panoramski cesti, ki na nadmorski višini 1200m ponuja čudovit razgled na Solčavsko in Logarsko dolino, lep razgled pa je tudi proti Matkovem kotu, s katere smeri smo tudi začeli naš izlet.

Planika za mojo mamo (Leontopodium alpinum)

Zajtrk v koči je postregel z vnovičnim navdušenjem nad njihovo postrežbo. Poleg pečenih jajc s slanino smo naročili še manjšo porcijo narezka in pladenj najrazličnejših namazov. Dodobra okrepčani in zbujeni (brez kave seveda ni šlo) smo nabasani v Minija drveli proti vstopu v Logarsko dolino ter izbrali smer Pavličevo sedlo. Kljub gosti oblačnosti je bila ta dovolj visoko, da je bil pogled v dolino neoviran, res pa je, da bi si za všečnejše posnetke želel bolj razpršeno oblačnost.

Podolševe kmetije

Cesta je lepo urejena in kljub makadamu dovolj utrjena, le tu in tam naletimo na večjo luknjo. Že po nekaj kilometrih se nam pogled odpre in ob pogledu na okolico se mi je zazdelo, kot da se je čas ustavil. Na travniku krave in pujsi, ki začudeno opazujejo mimovozeče “živali” z okroglimi nogami, iz dimnika se vali rahel dim, na dvorišču pa gospodar, ki je pravkar sprejel goste, da jim ponudi kaj domačega, okusnega…Vse skrbi v trenutku zbledijo, fenomenalno. Najraje bi se pognal čez najbližji travnik in si rezerviral teden dni oddiha na eni izmed turističnih kmetij.

Potok ob izviru kisle vode

Nadaljevali smo naprej po gozdni cesti in se ustavili ob izviru kisle “železne” vode, ki naj bi imela zdravilne učinke. Medtem ko sta Špela in Tanja okušali zarjavelo vodo, sem jaz kolovratil po bližnjem potoku, kjer sem skušal ujeti vodne motive. Kljub slabemu vremenu in posledično temnemu gozdu, so bili časi za moj okus prekratki. Zaradi sorazmerno hitrega toka tudi zaslonka F22 ni bila dovolj. Zadovoljiti se je bilo treba s časi krajšimi od treh sekund, o rezultatu pa presodite sami. Sem pa mimogrede ugotovil, da senzor kar kliče po čiščenju, saj smeti ob tako zaprti zaslonki dobesedno žarijo.

Modri pacek

Panoramski izlet smo zaključili pri cerkvici Svetega Duha, za katero sem šele med brskanjem po spletu ugotovil, da daje Podolševi prav poseben pečat. Oblačno vreme in pomanjkanje žive duše je botrovalo k temu, da smo jo pustili neraziskano in se raje spustili v dolino. Po prihodu v dolino smo kljub obilnemu zajtrku že čutili prve znake lakote, ki smo jo potešili na eni izmed turističnih kmetij v Robanovem kotu.

Slap rinka

Ob vrnitvi v Planinski dom sva z Alešem popoldne izkoristila za skok na Okrešelj. Jah no, tako se je izrazila gospa srednjih let z malenkost preveč… ne bom nesramen, “poglej te dva, skačeta ko tigra”. Kondicija mi sicer ni ravno tuja, a dvomim, da sva delovala tako poskočna, saj sva predvidenih 45 minut poti skrajšala le za slabih 10 minut.

Zasledovanje

Začela sva precej suvereno, a sem že po nekaj ovinkih ugotovil, da moj “dicky ticker” ne dohaja tempa, še posebej ne, če med hojo lovim morebitno “zadete” motive. Nastalo jih je absolutno preveč in potem se ob prebiranju in izbiranju sprašujem, ali mi je tega res bilo treba. Navzlic vsemu sem uspel izbrati nekaj meni všečnih fotografij, ki upam, da predstavijo pot, kakršno sem videl sam.

A bo šlo?

Dokaz, da sem tudi sam plazil po skalah

Ob izviru Savinje

Na pravi poti

Kamen in les v sožitju

Frischaufov dom na Okrešlju

Na vrh sva kot že rečeno prispela predčasno, medtem pa sta dekleti zaključili lastno fotografsko udejstvovanje ob vznožju slapa in se že vračali proti koči, kjer sta si privoščili pozno popoldansko branje knjige. Frischaufov dom je sameval, saj sva poleg oskrbnika srečala enega samcatega planinca. Midva se glede na pogostost obiska naših alp ne štejeva v to kategorijo. Na hitro je padla še fotka ali dve, potem pa “zviz” v dolino (dobrih 30 minut).

Pred mejo

Bil sem ravno prav utrujen, kolena pa so naznanjala, da me bodo na današnji skok opozarjala še naslednji dan. Dan se je počasi prevesil v večer, kateremu je sledila večerja. Po večerji je vlogo večernega zabavljača ponovno prevzel Macbook. Za razliko prejšnjega dne, mi je trpeč pogled Nikolasa “Kletke” ostal v glavi še lep čas. Bodisi drama, bodisi akcija, obraz ostaja enak. Tokrat je v družbi simpatične Tee Leoni spoznaval popolno nasprotje njegovega brokerskega življenja.

Pogled nazaj