Robanov kot

Datum zadnje objave sega že krepkih mesec dni v preteklost in mislim, da je skrajni čas za nadaljevanje. Zabušavam že tako dolgo, da vas kar nekaj sprašuje, ali sem blog obesil na klin ali pa je za molk na blogu razlog novi družinski član. Ne, nismo še tako daleč, so pa dnevi zelo natrpani in zasedeni… Kaj šele bo?! :D

Najbolje, da kar nadaljujem z zadnjim dnem našega tridnevnega izleta po Logarski dolini, od katerega je prav tako minilo že nekaj časa, natančneje – dva meseca nadvse pestrih dni, katerih dogajanja bom strnil v nekaj prihodnjih objavah – se bom potrudil še v letošnjem letu. Torej zadnji dan – nedelja je bil namenjen sprehodu po prijetni ne preveč naporni gozdni poti do Robanovega kota. Kljub vzponu na Okrešelj prejšnji dan in kondiciji, ki me je že zdavnaj zapustila, so bile noge proti pričakovanju zveže in brez neprijetnih “musklfibrov”. Oblaki so počasi zapuščali nebo nad nami in začelo se je jasniti. Obetali smo si lep dan.


Četica koraka

Gneče ni bilo pretirane, malo zaradi dežja prejšnji večer, pa tudi ura je bila sorazmerno zgodnja. Pot, ki jo imam v spominu iz otroštva, se je do danes neverjetno spremenila, celo tako, da bi jo marsikdo do koče mahnil kar z avtomobilom, če mu to ne bi preprečevala ograja. Tudi čudovitega hrasta, ob katerem je stalo korito z vodo, kjer si se lahko osvežil, ni več.


Ata s krasnimi nogavicami ;)


Tanja sonči Elino

Po dobri uri zmerne hoje se odpre pogled na jaso obdano z visokimi gorami. Na dvorišču koče smo raztovorili svoje mikro nahrbtnike ter po hitrem postopku naročili dve porciji pastirskega golaža, za poobedek pa je sedlo domače kislo mleko, katerega sem v mislih tovoril vse od jutra.


Še nekaj metrov do cilja


Hlev za "pujse"

Poleg glavne koče leži nekaj metrov stran hotel hlev, kje smo ravno pri kosilu zmotili nadvse simpatične pujse/pujsike. Ker sem iz dobro obveščenih virov izvedel kaj jim najbolj prija, sem to tudi preveril. Izkazalo se je, da jim praskanje za vratom še kako paše. Noge narazen, flop na bok in že so uživali. Ostali obiskovalci pa v smeh.


Pujsika Fergie


Firbec ji ni dal miru

Ferdinand, za katerega sem kmalu ugotovil, da mu bolj pristoji ime Fergie, je bila izmed vseh najbolj korajžna in firbčna. Njeno poziranje sem izkoristil za nekaj fotostrelov, a le za kratek čas, saj so se okoli nje kmalu zbrali tudi najmlajši obiskovalci, ki pa imajo pred pujsi očitno kar nekaj strahu. Otrdele kože mlade Fergie so si le redki upali dotakniti, kar šele popraskati.


Pastirski golaž in domače kislo mleko


Mmmmmm

Siti in spočiti smo jo počasi ubrali nazaj, punci po poti, midva z Alešem pa sva preverila prehodnost suhe rečne struge. Zaradi gromozanskih skal je bilo na trenutke potrebno pošteno zavihati rokave, binglanje Nikona okoli vratu je vse skupaj le še poslabšalo, zato sem ga raje pospravil bolj trdno ob bok. Ko se je rečna struga razširila, je zaradi pomanjkanja velikih skal postalo dolgočasno, zato sva se pognala po strmini navzgor in skozi grmičevje do običajne poti. Nekje med kolovratenjem skozi goste veje sem prebivalcem gozda zapustil senčno zaslonko objektiva, volje za iskanje nisem imel, sicer pa vsaka šola nekaj stane.


Po rečni strugi


Proti domu


Keksi so bili odlični

Na prej omenjeni jasi je Špela iz hleva zvabila enega izmed radovednih konjev, ki je kmalu spoznal, da so krekerji odlična popestritev vsakodnevne trave. Celo tako odlična, da si je kar sam postregel in iz nahrbtnika najprej zbezal Alešovo vetrovko, nato pa raziskoval, če se v njem skriva še kakšen kreker. Manjkalo tudi ni firbcanje za mojim aparatom in poziranje dveh žrebcev, ki sta kar kipela od energije, zato sem še posebej zadovoljen z ujetimi fotografijami.


“A še maš kej?”


Poziranje

Tridnevni izlet smo zaključili ob brzicah Savinje pri Igli, kjer sta Aleš in Špela preizkusila trdnost visečega mostu, sam pa sem neuspešno skušal napraviti nekaj fotografij deroče Savinje. Svetlobe je bilo kljub vsemu preveč, da bi zadovoljivo zameglil gibanje vode, zato smo počasi odpujsali proti domu. Ker je Špela izrazila željo po kavi, smo v Nazarjah zavili proti ranču Veniše, kjer pa so imeli s pripravo klasične kave ogromno težav, saj so za uspešno opravilo naloge potrebovali dobre pol ure. Kako dolgo bi šele čakali, če bi nalogo opravljal le en natakar, tako pa smo bili postreženi kar od petih. Očitno je bila sobotna noč tako naporna, da o kakršni koli organizaciji dela in razporejanju nalog ni bilo ne duha ne sluha.


Špela in Aleš na mostu pri Igli


Zapisano med: Fotografija. Če želiš lahko spremljaš odzive na zgoraj napisano ali pa narediš povezavo iz svoje strani.

Mnenja, rad jih prebiram :) »

  • Menil(a) je Spela dne 19.10.2008

    Jeeeej…uspelo je :) Lepe fotke, predvsem tiste, s konji ;)

    Zdej se bom mogla pa držat pa še mojega dela obljube, ne? :$

  • Menil(a) je Eva dne 19.10.2008

    Kok misliš da ni več “korita” z vodo? Še par mesecev nazaj se je Šark pošteno ohladil v njemu?

  • Menil(a) je Uroš dne 19.10.2008

    @Spela: aneda ;) konjskih in pujsjih fotk je precej, ampak mislim, da jih je na eno objavo dovolj. Kar se tiče obljube, je tvoja odločitev ;)

    @Eva: preberi še enkrat ;) Ni korito tisto, ki ga ni več.

  • Menil(a) je Eva dne 19.10.2008

    Aha, no sem prebrala kot da ni več ne korita ne hrasta.

  • Menil(a) je Luka dne 19.10.2008

    krasen izlet! Si dal dobro idejo za kak vikend pohod.

    LP Luka

    Pujs je pa zakon!

  • Menil(a) je Jernej dne 20.10.2008

    všečne fotke!

  • Menil(a) je Uroš dne 20.10.2008

    @Eva: ne ne, le hrast je šel rakom žvižgat. Sicer je tudi korito obnovljeno.

    @Luka: ja ideja res, ne vem pa kako dolgo imajo to kočo odprto, saj dvomim, da je pozimi kdorkoli tam.

    @Jernej: dobrodošel in hvala!

  • Menil(a) je Gregor Barič dne 20.10.2008

    Krasne fotke. Čudoviti utrinki. A Elina ji bo ime? :)

  • Menil(a) je Gregor Barič dne 20.10.2008

    Pa še to. Tu sem že hodil. Od Rogovilca peš mimo teh kmetij pa vse do Ojstrice. Zanimivo je, kako je vse položno, potem se pa kar naenkrat navpično postavi….

  • Menil(a) je Uroš dne 20.10.2008

    @Gregor: ja, kako si uganil ;) Elina

    Je pa res kar praviš. Ko opazuješ okoliške hribe, ti kar ni jasno, da obstaja sploh kakšna pot navzgor. Potem pa te kar naenkrat preseneti, ko je vse pokonci.

  • Menil(a) je Saš dne 20.10.2008

    Sklede so pa velike, to mi je všeč :) Fotke pa itak super. Si 700 -ko naročil? :)

  • Menil(a) je Uroš dne 20.10.2008

    @Saš: ja so kar dobre porcije, tako da je zadostovalo do večera ;) Glede Nikona – bomo videli kašna bo finančna injekcija :D

  • Menil(a) je Gregor dne 21.10.2008

    Lep izlet. Fotke pa tudi super. A Elina bo… ;)

  • Menil(a) je Denis Ferlič dne 24.10.2008

    Golaž zgleda njamiiiiii, sploh sedaj ko me že pošteno lakota daje. :P

  • Menil(a) je Milojka dne 25.10.2008

    Super fotke; pogrešam samo opis poti oz. odsek, kje točno ste hodili. (kateri del Robanovega kota, kje ste pustili avto…) Iščem namreč izlet, ki ga je možno organizirati tudi z otroškim vozičkom. Thx

  • Menil(a) je Uroš dne 25.10.2008

    @Gregor: ja Elina ;) zgleda ko sem to objavil ni bilo razumljivo :D

    @Denis: Golaž je bil odličen in porcija je poštena, tako da za lahkoto tam ni strahu.

    @Milojka: dobrodošla, sicer pa je res kot praviš, pot ni opisana, zato upam, da ti bo tale komentar dobrodošel. Avto smo pustili kakšen kilometer od glavne ceste, kjer je označeno, da promet naprej ni dovoljen (travnato parkirišče). Če je tisto polno, je nazaj po cesti še eno. Pot se začne mimo dveh hiš po utrjeni cesti, skozi leseno ograjo, kjer se začne gozd. Pot je dobro označena in ne moreš zgrešiti. Nekje na pol poti se nahaja poslopje, kjer sem fotografiral konje ob kateri je tudi ogromen travnik. Od tam naprej je na poti potrebno prečkati leseno ograjo, ki se vsaj takrat ni dala odpreti in so vozičke dvigovali preko. Glede na teren priporočam voziček z večjimi kolesi, a so tudi tisti z najmanjšimi nekako prišli do cilja. (Na prvih štirih slikah se vidi kakšna je pot). Verjamem, da bo izlet primeren. Če imaš še kakšno vprašanje, pa kar na dan z njim ;)

Povej mi svoje mnenje

Please copy the string X5SLuX to the field below: