Iskanje Mini zaklada – part II

Dve uri vožnje sta minili kot bi mignil. Po navodilih, ki sva jih po SMS-u prejela med potjo, sva se se sredi Kočevja podala na lov poiskati Podgorsko ulico, ki naj bi se nahajala nasproti avtobusnega postajališča. Morda se sliši enostavno, a ko ti po glavi rojijo najrazličnejše misli in celo, ali si na lovu sam ali morda tekmuješ z ostalimi tekmeci, se kaj hitro zmedeš in se zato parkrat pelješ mimo nje. Naposled sva le ugledala napis ter sledila preostalim navodilom. Med drugim sva morala pri Grči zaviti levo, ki se je izkazala za lovsko kočo, od tam pa še dobrih 300 metrov, kjer sva se preobula v terenu primernejšo obutev. Nadaljevati sva namreč morala peš.


Obzidje gradu Fridrihštajn, tudi kamero sva imela

Pognala sva se v hrib in tik pod vrhom prispe novo SMS navodilo. “Poišči najvišjo točko obzidja, ki v sebi skriva tvojo drugo besedo. Namig za naslednjo destinacijo najdeš ob vhodu grajskega obzidja. Odpraviti se moraš v ječo, kjer je bila zaprta Veronika”. Od gradu Fridrihštajn je ostalo le obzidje, ki je bilo pred kratkim obnovljeno, saj je bilo zaslediti še nekaj gradbenih ostankov. Najvišja točka se je raztezala povsem na drugem koncu, do katerega je vodila le pot po obzidju. Šele ko sva prispela na najvišji del, sva v zidni luknji opazila palico, na kateri so bile vžgane črke ČLKUŠŠN. Wtf?


Kočevski gozd

Časa za razmišljanje, kakšen je pomen te besede, nisva izgubljala, zato sva na informacijski tabli pred vhodom poiskala namig, ki bi odkril, v kateri ječi je bila zaprta Veronika. Edini grad, ki je ustrezal opisu zgodbe, je bil grad Ojstrica. Poznavanje gradov ni ravno v moji domeni, zato se je na tem mestu spet izkazala Wikipedia, ki je za cilj določila vas Loke pri Taboru v Savinjski dolini. Čeprav skeptična, je bil to edini oprijemljiv vir, zato sva pohitela do avta, kjer je bil na najino presenečenje za brisalcem ponovno zataknjen listič. V glavi se ti zavrti tista glasba iz srhljivk in predstavljaš si, da te prav v tem trenutku nekdo opazuje in čaka tvojo nadaljnjo potezo.

Nič. Hitro nazaj v upanju, da je lokacija prava. Ravno sva prispela v center vasi, ko se Tanjin mobitel ponovno oglasi in razkrije nova navodila, med katerim je bil odločilnega pomena namig, da naj misliva na hrano. Tanja je iskala morebitno restavracijo, ko sem na krožnem križišču opazil smerokaz Krvavica. Hmmm… Oba sva se strinjala, saj je cesta vodila v hrib. Poiskati je bilo potrebno manjši kamnolom, od koder bi se naj v razdalji 100ih metrov nahajal smerokaz Ojstrica. Kamnolom ali bolje peskovnik je bil le nekaj minut vožnje stran, kjer sva pustila avto in pričela z iskanjem smerokaza. Tanja po cesti navzgor, jaz pa nazaj, če sva ga morda na poti navzgor spregledala.

Med iskanjem sem premleval dodatna navodila “Bodi pozorna na besedila, tvoja tretja beseda se barvno ne sklada. Ne pozabi na očiten dodatek ob besedilu.” Le kaj bi to lahko bilo? Končno najdem smerokaz, ki ga je zob časa že pošteno zdelal. Poklical sem Tanjo in skupaj sva se pognala v strm hrib, na vrhu katerega sva bila priča mnogim ljubezenskim besedilom. Med drugim tudi smerokaz GRAD. In kje naj bi bila ječa? Skoraj sem že obupal, ko sem zgrmel nekaj 10 metrov po riti in pristal pred edinim ostankom gradu. Bil je kamniti zid z manjšo odprtino, ki bi lahko bila vhod v ječo. Na zidu je bil od daleč viden napis LJUBEZEN, ki je bil z razliko od ostalih besedil, ki so bila zapisana z rdečo barvo, zapisan z zeleno barvo. Barvno se to ne sklada najbolj, torej sem iskal očiten dodatek.

Brez uspeha sem se vrnil k Tanji, ki je v deblu ob rdečem napisu Ljubezen našla zavitek, ki je bil prav tako opremljen s prepoznavnim znakom Minija, kar je potrjevalo, da v rokah drži pravi predmet. Bil je tulec, v katerem sva našla folijo, na kateri so bili narisani med seboj povezani krogci. Vse skupaj je postajalo vedno bolj zapleteno, kod dodatek pa naju je pri avto ponovno čakal nov listič, tokrat za spremembo popisan – s praznimi kvadratki, ki so spominjali na križanko. Uspela sva torej najti že tri besede, ostanejo še dve.


Celjski grad v jesenskih barvah

Shranila sva najdene predmete in se vrnila po cesti nazaj, ko sva prejela nov SMS. “Zadnja destinacija ne bo težka, MED obzidjem, kjer stoji stolp, katerega ime si danes že iskala, poišči hči najstarejše trte na svetu in ob njej namig za rešitev skrivnosti”. Najstarejša trta se sicer nahaja na Lentu v Mariboru, a kje hudiča je potem njena hči. Ugibanje naju je pripeljalo do Celjskega gradu, kjer stoji Friderikov stolp. A misel na trto mi je zbujala dvome. Prisegel bi, da na gradu še nisem videl trte. A sem do tega trenutka živel v zmoti. Ob prispetju na grad sva opazila, da obstaja dvojno obzidje, kjer se je v lepih jesenskih barvah bohotila iskana trta.


Navodilo pri trti

Ob trti sva našla nov Mini listič z napisom Dig me up s precej zajetnim navodilom. Očitno je bilo, da morava poiskati letnico obnove obzidja, ki se skriva pod nama?!?, ta letnica pa bo razkrila, na katerem obzidju morava poiskati luknje, ki naj bi spominjale na ključavnico. Ob razmišljanju, kje pod nama bi lahko bila zapisana letnica, sva prispela do lesenega mostu, kjer so se ostali obiskovalci sklanjali preko ograje in ugibali številke. Ob pogledu čez ograjo so se na dnu svetila rimska števila, oblikovana z manjšimi kamni. Ni bilo dvoma, da gre za številko 1998. Spomnil sem se, da so ob vhodu predstavljene faze obnove gradu, kjer bi lahko pričakoval tudi morebitne letnice. In res so bile. Našla sva omenjeni zid ter prav tako tudi strelne line, ki so po obliki res spominjale na ključavnico.

V navodilih je bilo zapisano, da morava na greben zunaj grajskega obzidja, od koder se vidijo natanko 4 takšne ključavnice. Iskala sva pravo mesto, ko Tanja zakriči “Uroš, glej!”. V tla je bila zapičena palica z Minijevim znakom. Sodeč po navodili je na tem mestu bil zakopan zaklad, ki ga varuje štirimestna številka. Adrenalin je zalil moje žile, Tanja pa je že hitela z odkopavanjem. Top udarec s palico je nakazoval, da je v zemlji nekaj tršega. V avto sem skočil po manjšo lopato, s katero je nato Tanja utirala pot do precej zajetne skrinje. Le kaj skriva v sebi, sem se spraševal.


Skrinja

Po nekaj minutah rovarjenja po zemlji sva le uspela izvleči skrinjo in spomnim se pogleda deklice na grajskem obzidju “Mami mami, glej, zaklad so našli”. Pograbila sva skrinjo ter orodje in se vrnila do avta, kjer sva pričela z iskanjem kombinacije ključavnice. Med iskanjem pravih številk se na parkirišče pripelje bel Mini z mariborsko registracijo. S Tanjo se pogledava, a bila sva zadovoljna, da sva prispela pred njim, saj sva zaklad očitno že izkopala. Številka, ki sva jo iskala bi naj bila poznana samo Tanji, zato sva pričela pri letnicah rojstva, nadaljevala z letnico nakupa Minija, potem sva prešla na datume in ko je bila številka poravnana na 1210, kar je pomenilo datum, ko sva postala par, je ključavnica popustila in skrinja se je odprla. V njej pa je bila le CD škatla z uganko ter finalna navodila za rešitev uganke.


Glasbeni CD

Zadnjo besedo je predstavljal naslov pesmi, ki je bila posneta na CDju, kar pa ni bilo enostavno, saj se je pesem odvrtela v nasprotni smeri. Po večkratnem poslušanju sva uspela razbrati, da gre najverjetneje za Robbie-jevo pesem Angels – torej bo to četrta iskana beseda. Kje je peta? Ali sva kaj izpustila? Preveriva še finalna navodila, na katerem se je bohotil Mini porisan s šahovnico, kar je bilo znak, da gre tokrat zares. Navodila so narekovala, da morava uporabiti vse kar sva čez dan nabrala, dodatno pa morava najti še dve besedi. V eni sva sedela, drugo pa sva vzela s sabo na pot. Izkazalo se je, da gre za besedi COOPER, ter PIPEC. Edina nelogična beseda je ostala beseda ČLKUŠŠN. S pomočjo dekodirnega lističa in navodil, ki sva ju prejela ob trti, se je beseda spremenila v povsem razumljivo in domačo besedo DNEVNIK.


Finale

Besede sva vnesla v križanko, kar po svoje ni imelo bistvene uporabne vrednosti. Povsem logično je bilo, da trije lističi, od katerih je bil eden prazen, sodijo skupaj in predstavljajo rešitev uganke. Nekaj manjka, sem si rekel. Spomnil sem se otroških let, ko sem pisal skrivna sporočila s pomočjo limoninega soka. V jutranjih navodilih je bil na seznamu tudi vžigalnik, zato sem za šalo segrel del lista in pred mano so se pokazale črke. Pulz se je v trenutku povzpel na 200, roke pa so postajale potne in nemirne. Previdno sem segreval poprej prazen list, ki je sedaj razkrival besedo za besedo in počutil sem se kot pravi lovec na zaklade. Tudi Tanja je bila polna vznemirjena, predvsem pa jo je zanimal zaključek današnjega lova.


Zaključna navodila zapisana z limoninim sokom

Z zadnjimi razkritimi navodili sva s pomočjo križanke in folije dobila števila, kar je bila dejansko telefonska številka. Tanja je pograbila mobitel, v glavi pa je imela nešteto vprašanj. Med drugim tudi kdo bo na drugi strani telefonske linije in ali bo morala na kaj odgovoriti. Presenečenje na njenem obrazu bi opazil vsakdo. Ko je izključila telefon, sem jo vprašal “No, kdo je bil na drugi strani”. In mi s tresočim glasom odgovori “Tiiiii”. Debelo jo pogledam in rečem “Jaaaaz? In kaj sem rekel” – “Da je bil zaklad ves čas z mano in je skrit pod mojo ritko”. Začela se je plaziti pod sedežem avtomobila, ko je pod voznikovim sedežem otipala vrečko.

Obrnila se je proti meni, ter pokazala vsebino vrečke. Bila je majhna škatlica, katere vsebina bi bila vsakomur takoj znana. Odprla jo je in iz nje se je zasvetil, po njenih besedah, najlepši prstan. Pokleknil sem pred njo in jo vprašal “Bi bila moja žena?”. Roke so se je tresle od vznemirjenja in ugotovitvi, da sem za dogodke današnjega dne kriv jaz. Ostala je brez besed, le prikimala je in me objela. Vedel sem, da je bila naloga opravljena brezhibno in da ji bo današnji dan ostal v spominu za vedno.


Zaročni prstan

Iskanje zaklada se je tako zaključilo še z enim presenečenjem, saj je na večerji v bližnji restavraciji spoznala celotno ekipo, ki je poskrbela, da je vse teklo kot po maslu. Zakaj, kako in na kakšen način ali drugače zakulisje današnjega dne, pa bom prihranil za prihodnjič.

P.S. Poročna pravljica je sledila 7.7.2007

Prvi del iskanja in Making of


Zapisano med: Fotografija. Če želiš lahko spremljaš odzive na zgoraj napisano ali pa narediš povezavo iz svoje strani.

Mnenja, rad jih prebiram :) »

  • Menil(a) je sparkica dne 30.10.2008

    Noro :D Pravljično je premila beseda :D

  • Menil(a) je mikimiska dne 30.10.2008

    Tole pa je pravljica za vnuke nekoč. Prav lepo je brati, da se ljudje še vedno imajo radi in da delajo iz ljubezni takšne lepe traparije.
    Želim vama, da bo vedno tako… :) uživajte

  • Menil(a) je Matjaž Očko dne 30.10.2008

    Za kaj tako dobrega je vsaka beseda premalo… Resnično resnično si se zelo potrudil… Kompleksno kot najhujša kriminalka (malce spominja na Da Vincijevo šifro), napeto in na koncu sladko. :)
    Ja, res je kot odlična zgodba za vnuke :)
    Js sem tvoj fan :) Matr, kak hudo :)

  • Menil(a) je Uroš dne 30.10.2008

    @sparkica: dobrodošla in hvala.

    @mikimiska: vedno rad kaj posebnega skupaj spravim in tole je bilo res naporno, ampak se je splačalo.

    @Matjaž: sem kar malo zafarbal od teh besed ;) Je pa res ko omenjaš Da Vincijevo sifro. Bila je kot ideja, zraven pa še resničnostni šov na temo iskanja zaklada. Napeto je bilo ko struna, še posebej sem se moral potruditi igrati, da Tanja ni sumila. Morda pa kdaj napišem kakšno kratko kriminalko :D

  • Menil(a) je Ana dne 30.10.2008

    Moj poklon. Kaj tako romantičnega pa že dolgo ne. Ko bi se vsi kdaj tako potrudili za svojega partnerja – velja tudi za ženske! ;)

  • Menil(a) je Jan dne 31.10.2008

    omg, totalni rešpekt :D tole si se pa res noro spomnil, kar predstavljam si presenečenje na Tanjinem obrazu :)

    kako si pa pošiljal SMSe in zatikal lističe za brisalce? :D

  • Menil(a) je Mju dne 31.10.2008

    OMGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG

    Uroš, čestitam. Tole je pa čist ampak res čist noro.

    Blagor Tanji :D

  • Menil(a) je Uroš dne 31.10.2008

    @Ana: treba je stvari malo začinit, da je bolj zanimivo :D

    @Jan: no pa si dočakal ;) Malo sem pa presenetil, kajne :D Kako je tole potekalo, pa bom čez vikend nekaj skupaj spravil, ker je takole v parih stavkih nemogoče.

    @Mju: se je splačalo počakat :D Hvala za čestitke.

  • Menil(a) je mankica dne 31.10.2008

    Uroš, tole je pa res, kot da bi gledal kakšen film. Čestitam za tako dodelan načrt in izvedbo! :) Me že prav zanima, kako si ga to izvedel! :)
    Si prav predstavljam, kako je vse potekalo in v kakšni negotovosti je morala biti Tanja, ko je dobivala mesiče in sledila navodilom. Očitno take pravljice še obstajajo. Res zelo lepo si se potrudil. Krasno!

    p.s.: Tanja, daj, povej še ti, kakšne misli so ti takrat švigale po glavi, ko si iskala zaklad? :)

  • Menil(a) je lejla dne 31.10.2008

    Oo jst sem med prebiranjem čist not padla… in na koncu.. omg… ful lepooo, res!!! ;) Zopet so se mi med prebiranjem tvojega bloga orosile oči. ;) Že tretjič. ;)

  • Menil(a) je Žiga Gričnik dne 31.10.2008

    Bravo! To je vse kar lahko rečem, ker je bilo vse dodelano v perfekcijo! Dobro, da si jo lahko sploh prepričal, da je hodila po vseh teh navodilih in da sta prevozila toliko km!

  • Menil(a) je David dne 31.10.2008

    Uroš, tole je pa čist noro. Si poskušam predstavljat Tanjin izraz na obrazu. Čestitke!!

  • Menil(a) je Uroš dne 31.10.2008

    @mankica: Bom izvedbo opisal v eni naslednjih objav ;) Tanja pa pravi, da bo svoje občutke dodala takrat, verjamem, da bo zanimivo za prebrati.

    @lejla: :D Sem ti dolžen verjetno že kakšne robčke, da te takole spravim do solzic ;)

    @Žiga: Zjutraj sem imel prave probleme, da sem jo spravil po konci. Ponavadi sem jaz tisti, ki ne gre iz postelje. A ravno ta dan, je imela druge načrte. Ampak je šlo, z dobro igro sem jo očitno dovolj dobro prepričal, da tudi sam nimam pojma o tem.

    @David: Če mi bo uspelo, bom iz video posnetkov tega dne spravil kakšen krajši potek. Ampak nič ne obljubim ;)

  • Menil(a) je lejla dne 31.10.2008

    hehe :lol: so take pozitivne solzice, da ni panike ;) Če pa misliš tak nadaljevat..pa pridem po kakšen paketek.. sicer pa, če bota šla še kdaj po tej poti.. na grad Žovnek..pa sam mal bolj mono vrži robčke iz gradu in bodo priletel k men ;)

    Sicer pa… si pripravljam paketek robčkov, ko boš napisu blog ob rojstvu otročka. ;)

  • Menil(a) je SoulMan dne 1.11.2008

    Vsaka čast za tole! Zdaj si mi pa dal misliti…glede na to, da bo tudi moja prebrala tole, se bom moral prekleto potruditi pri vprašanju, saj če bom premalo izviren, me bo še zavrnila… :)

  • Menil(a) je Uroš dne 1.11.2008

    @lejla: se pravi si tudi ti tukaj iz naših koncev ;) lepo. Za robčke sva pa zmenjena :D Sem pa sedaj kar malo v zadregi, ko se na objavo novega člana že pripravljena :)

    @SoulMan: da se ne boš izdal. Če rabiš kakšno idejo, sem jih imel kar precej, ti samo povej. Zdaj jih ne rabim več :D

  • Menil(a) je Mju dne 1.11.2008

    (jz sem kr še enkrat prebral, noro ej)

  • Menil(a) je mojcas dne 2.11.2008

    Wauuuu! Samo to lahko rečem…vse istalo, kar mi zdaj pade na pamet bi bilo že tako pocukrano, da bi kdo fasal sladkorno, če bi bral moj komentar :D
    WAAAAAU!!!

  • Menil(a) je Barbi dne 2.11.2008

    Tole je bilo pa prav užitek prebrati. Mislim, da je bil še večji užitek vse to doživeti. Zgodba domišljena do potankosti, začinjena z napetostjo, pustolovskim raziskovanjem, potovanjem, zabavo in na koncu z odličnim dodatkom romantike. Mislim, da je to najboljša zgodba, kar sem jih kdaj prebrala in seveda je ideja taka, da me resnično zanima, kako ti je to uspelo. :)

  • Menil(a) je Uroš dne 2.11.2008

    @Mju: :D

    @mojcas: aaah, tako hudo pa spet ni :D Bom še zafarbal ;)

    @Barbi: Lepo si tole povzela v enem stavku :) Za jutri sem pripravil, ali bolje rečeno, je Tanja pripravila nekaj svojih misli. Ko spravim skupaj še tehnični del, pa objavim še to.

  • Menil(a) je OLKI dne 3.11.2008

    Do sedaj sem te imel za prav zanimivega znanca, predvsem brihtnega ko raketa, po blogih, ki jih pišeš mi je jasno da si tudi zelo čustven in pozoren tip. Ampak tole pa presega mojo domišljijo in enostavno nimam besed. Kaj si ti naredil deklici, ki te ljubi??!!! NORO.
    Vsega spoštovanja vreden parček sta in upam, da vaju sreča spremlja do let, ko vama bodo skupaj ob pogledu na nove dojenčke siveli lasje…

    Sedaj pa čakam ženo, da pride domov in ji pokažem tole totalno norost, ki si jo izpeljal…

  • Menil(a) je metatron dne 3.11.2008

    vsa čast za izvirno izvedbo… čestitke obema

  • Menil(a) je Denis Zupan dne 3.11.2008

    Mislim, Uros…legenda ;)

  • Menil(a) je Uroš dne 3.11.2008

    @Olki: hvala za pohvale in čestitke, me pa zanima kašen bo komentar tvoje žene na to ;)

    @metatron: hvala

    @Denis: ;)

  • Pingal je Iskanje Mini zaklada (Making Of) » Uroš Gruber – Blog dne 28.10.2010

    [...] po kakšnem čudnem naključju še vedno čakate na nadaljevanje adrenalina polne zgodbe o iskanju Mini zaklada, ste najverjetneje že zdavnaj obupali. Pajčevine je na blogu že toliko, da sem komaj našel kje [...]

Povej mi svoje mnenje

Please copy the string C6M0qc to the field below: