40 tednov

Pa je že skoraj mimo… Devet mesecev, od kar si iz mikroskopske pikice zrasla v 50 centimetrsko štručko, ki se zadnje dni še vedno premetava po mojem trebuhu. To so bili do sedaj najlepši meseci v mojem življenju, ki se jih enostavno ne da z ničemer primerjati.

Pisal se je začetek marca, dva dni pred Dnevom žena, dan kot vsak drug, brez posebnosti, samo en tak hecen občutek me je spremljal, ki si ga takrat nisem znala razložiti. Brez besed sem vzela tester za ugotavljanje nosečnosti, ga uporabila, kot je pisalo v navodilih in mirno čakala, prepričana, da sem ga spet uporabila zastonj. Ni še minilo tistih par minut, kot je napisano v navodilih, ko se pojavi rahla črtica, poleg tiste temnejše – testne. Dvakrat sem pogledala… Pokazala sem ga še Urošu, če res prav vidim ali se samo meni zdi…


Buši

V prihodnjih dneh sta sledila še dva testa, oba pozitivna in miselnost o nosečnosti se je sicer počasi, a vztrajno prebijala v najino zavedanje.

Ko se ozrem nazaj, bi spremenila le eno stvar: že od vsega začetka bi se bolj veselila tvojega življenja, ki raste v meni. Tako pa sem takrat s strahom spremljala vsak teden, najprej do prvega pregleda, da mi je zdravnica potrdila normalen začetek nosečnosti, nato pa še do tretjega meseca, ko je sledil še pregled nuhalne svetline. Čeprav sem se vsako jutro zbudila z radostjo ob misli na tebe, so bili v prvih mesecih stalno prisotni strahovi, da te bom izgubila in zaradi tega sem se hotela zavarovati in ne preveč navezati na drobno pikico v mojem trebuhu.


Lunica

K sreči so tedni hitro minevali in prišel je čas, ko sva lahko tudi širnemu svetu povedala veselo novico, da sredi novembra pričakuje novo življenje, predvidoma za Urošev rojstni dan. Takrat mi je postala nosečnost dejansko resnična, saj sva lahko o tem govorila s komer koli in se skupaj z njimi tudi veselila. Takrat je tudi prenehala stalna utrujenost in čudni občutki ter napetost v trebuhu, tudi apetit se je počai vrnil iz krajšega potovanja.

Povedati vsem najinim dragim in bližnjim ljudem o tvojem prihodu je bilo eno najlepših opravil. Kot prva sta po spletu okoliščin za tebe zvedela Uroševa starša (babi in dedi Gruber :) ), kar sva izkoristila kot malo zgodnje darilo ob rojstnem dnevu. Kupila sva mini baby nogavičke in napisala čestitko v tvojem imenu in jo zaradi Uroševe nestrpnosti vročila že isti dan, ko je bila nosečnost potrjena s strani ginekologa. Presenečenje je bilo popolno, saj je bodoči dedi prav zmedeno bral čestitko, par krat zamenjal očala, na koncu pa zmeden predal čestitko Uroševi mami, ki pa je v trenutku vedela za kaj se gre, posledica pa so bile rosne oči in nedokončan sendvič, ki pa se ga je razveselil naš kuža Danny. Žal Danny-ja ne boš mogla spoznati, saj se je sredi junija nepričakovano hitro in boleče poslovil od nas.


Pogled navzdol

Sledilo je čudovito obdobje načrtovanja, razmišljanja in sanjarjenja o malem bitjecu, ki je nekje od srede junija dalje z vsakim dnem bolj intenzivno opozarjalo na sebe, najprej z “balončki in mehurčki” v trebuhu, po nekaj tednih pa s konkretnimi brcami.

Da bi tako kot midva vzljubila različno glasbo, sva v juniju uživala na koncertu Marka Knopfler-ja. V juliju pa sva si privoščila še zadnji dopust v dvoje v najini priljubljeni Grčiji, kjer si naju vztrajno vsak večer opozarjala nase. Moj trebuh je prav veselo poskakoval in valoval pod tvojimi gibi. A takoj ko je Uroš položil svojo roko na trebuh, si z razgrajanjem ponavadi prenehala in se kot nalašč čisto umirila. Skoraj ni bilo dneva, da te ne bi kolcalo, kar je prav hecno občutiti, saj celoten trebuh poskakuje v enakomernih ritmih.

Eden najlepših dni v času nosečnosti, poleg občutenja tvojih prvih premikov, je bil pregled z ultrazvokom v 24. tednu, ko sva skupaj zvedela, da pričakujeva zdravo punčko. Ves čas pregleda si nekaj čebljala in premikala drobna usteca, zraven pa občasno vlekla prstek. Zdravnica je rekla, da ni dvoma, da si punčka, ko imaš že sedaj veliko za povedati. Še isti dan si dobila ime in ga z brco tudi potrdila.


Še prazna sobica

Nekje od konca petega meseca dalje, sva začela počasi nabavljati stvari in urejati tvojo sobico, za nastanek katere je med najino odsotnostjo (dopust) poskrbel Urošev ati in je tako v naslednjih tednih in mesecih dobila čudovito podobo: na novo prepleskana in okranclana z otroškimi dekoracijami ter napolnjena s skrbno izbranim pohištvom: posteljico in posteljnino, previjalno mizico, z omaro polno oblačilc za tebe ter vozičkom, gugalnikom, lupinico itd…


Opremljena sobica

Nakupovanje otroških stvari je še ena od radosti v nosečnosti. Najbolj posrečeni pa so seveda prvi obiski otroških trgovin. Za veliko stvari v njih prvič slišiš ali vidiš, ne poznaš razlike med enim in drugim modelom določenega izdelka, popolnoma si zmeden, kaj bo dojenček dejansko rabil in kaj vse nabaviti. Ponudbe je seveda več kot preveč in ponavadi sva se ob koncu obiska trgovine, kamor sva šla po samo par “nujnih” stvari, vrnila z najmanj eno dodatno prav tako nujno stvarjo, za katero prej sploh nisva vedela, da obstaja.


V pričakovanju

Zadnji meseci so minili ekspresno hitro, vsak dan pa je bilo najpomembnejše tvoje premikanje po trebuhu, ki se je iz meseca v mesec spreminjalo, primerno dejstvu, da pridno rasteš, prostor pa se manjša. Tudi na zdravniških pregledih je bilo vedno vse super, hitri vpogled v trebuh preko ultrazvoka pa mi je vedno polepšal dan. Na zadnjem pregledu, ko sva bila z Urošem skupaj pri zdravnici, si se nam enkrat celo nasmehnila, vmes pa se igrala s svojimi drobnimi rokicami. Na ultrazvočnih slikicah se sicer vidi tvoj luškan obrazek, a me vseeno zelo zanima kako boš izgledala “v živo”. Koliko boš imela laskov, bodo temni ali svetli, kakšne barve bodo oči, komu boš na prvi pogled bolj podobna… Kakšni bodo občutki ob prvem pogledu v tvoje oči in kako te bo tako drobceno držati v rokah. Komaj čakam!

Zdaj, ko se bliža konec tvojemu bivanju v trebuhu, te vsi že nestrpno pričakujemo in vsi me večkrat dnevno sprašujejo, kdaj bo, kdaj bo :) Ko bi vedela, kdaj se boš dejansko opogumila in pokukala na svet, bi bilo prav luštno. Danes – dan pred predvidenim rokom je še vse “po starem”. Morda pa nas na hitro presenetiš jutri, za Urošev rojstni dan ali vsaj v prihajajočem vikendu. Kadarkoli že, Elina, težko te pričakujemo.


100 cm and growing


Zapisano med: Fotografija. Če želiš lahko spremljaš odzive na zgoraj napisano ali pa narediš povezavo iz svoje strani.

Mnenja, rad jih prebiram :) »

  • Menil(a) je Jan dne 12.11.2008

    uh, zelo lep zapis. komaj čakam, da vidim prve slike vajine Eline. ;)

  • Menil(a) je Mateja dne 12.11.2008

    Lepo, lepo, lepo je bilo tole prebrati… :) Vsi jo že nestrpno pričakujemo – sama se vsak dan spomnim nate in se sprašujem “bo danes?” :) )). pozdravčki

  • Menil(a) je Dajana dne 12.11.2008

    aaaaaaaaaaaaa kurja polt! :) ))))))))))

  • Menil(a) je seamus dne 12.11.2008

    Zadnji dnevi se vlečejo, ti pa ves nestrpen …

    Drugače pa ne polagajta prevelikih načrtov v posteljico. Pri nama je samo parkrat spala v košku, po parih neprespanih nočeh sva jo preselila k nama in od takrat dalje spimo BP, seveda z nežnimi prekinitvami za dojenje, ki pa me niti zbudijo ne več. Posteljico sva že postavila pokonci, da vzame manj prostora in zaenkrat jo še ne misliva preseliti – edino večjo ograjo moram narediti na robu postelje.

    In ni ga lepšega, kot se zbudimo vsi trije in še malo čebljamo v postelji. Pri posteljici bi bilo nočno dojenje težavnejše – beri bolj zamudno in bolj grobo za vse tri, in tudi prebujanje bi bilo za vse tri manj prijetno.

  • Menil(a) je Zloba dne 12.11.2008

    Luštno … fuuuul:) Vsem trem – vse dobro!

  • Menil(a) je Uroš dne 12.11.2008

    @jan: slikce definitivno dobo, ampak jo moram najprej zpoznat z vso to tehniko, da jo preveč ne prestrišim :)

    @Mateja: tudi jaz sem že na pecljih in čakam, da se pokaže ;)

    @Dajana: anede :D

    @seamus: vsekarko bova ravnala (go with the flow), saj bo tako najbolje za vse tri. Res pa je, da tile zadnji dnevi so dolgi kot ponedeljki… Ah sej bo. In drugače, zdaj ste verjetno že povsem navajeni en drugega in je prava uživancija.

    @Zloba: oo dobrodošla ;) Hvala

  • Menil(a) je Ana dne 12.11.2008

    Lepo napisano! Take pripovedi se me vedno dotaknejo.
    Da bi se vama dnevi (ure? hehe) do poroda čim manj vlekli! :)

  • Menil(a) je ANA dne 12.11.2008

    Fantastične in neprecenljive slike. Jaz komaj čakam, da bom imela trebušček in fotosešne z njem :)

    Najlepše fotografije pa šele pridejo. Danes sem brskala tudi po temle blogu in naletela na post, ki še kako inspirira, kako fotografirati svojo štručko.
    dailyrelish.squarespace.com/…./california-girl.html

    LP

  • Menil(a) je Barbi dne 12.11.2008

    Zelo lepo povedano. In naj Elina čim prej prijoka na svet. :)

  • Menil(a) je Eva dne 12.11.2008

    Čudovito napisano!!! Bravo! Tudi jaz se vsak dan spomnem na vaju… kako je,… je že,… kdaj bo? Zdravo in gladko sta/ste “prifurala/i” do konca, zdaj pa veselo naprej. Se pa popolnoma strinjam s prvimi meseci strahu in skrbi (zato tudi malo manj veselja in sreče), ker ne želiš biti prevesel,… (kaj pa če bo šlo kaj narobe, ne?). Srečno!!! :D

  • Menil(a) je ma.tija dne 12.11.2008

    huhu, tut jest mam kurjo polt, zelo lepo! srečno!!

  • Menil(a) je sparkica dne 12.11.2008

    Uuuu, zdaj še jaz komaj čakam :D Čestitke obema že vnaprej, če bom slučajno zamudila …

  • Menil(a) je Tanja dne 12.11.2008

    Ooo, ko bi Elina videla vse te komentarje in lepe želje, bi se že podvizala in pokukala na svet. :D Tako pa že cel dan veselo “kolovrati” po trebuhu in se ji očitno nikamor ne mudi…

    @seamus: ja, imam jaz tudi občutek, da bo kmalu pristala v najini postelji, točno iz takšnih razlogov, kot si jih sam navedel. :) In se tega prav veselim, hehe.

  • Menil(a) je Mju dne 12.11.2008

    Vau, ful lep zapis.

    Je pa mogla žena pojest res veliko lubenico, ker ma tak trebuh.

  • Menil(a) je Uroš dne 12.11.2008

    @Ana: :)

    @ANA: hvala za tale link, so res fantastične fotke in mislim, da bom maksimalno skakal okoli Eline ter jo fotkal. Aja, pa dobrodošla!

    @Eva: vračam želje, da ti mine čimbolj prijetno.

    @ma.tija: hvala!

    @sparkica: kot pravi Tanja, upam, da se ob vsem tem čakanju res podviza in nas vse skupaj pozdravi.

  • Menil(a) je David dne 12.11.2008

    Vesta, tile občutki pred rojstvom so res nepopisni. Ko sem tole prebiral, sem se spomnil aprila in najinega pričakovanja.

    Upam, da bosta kmalu dočakala. Je pa Polna luna blizu, takrat pravijo, da otroci radi pridejo na svet :)

  • Menil(a) je Tanja dne 12.11.2008

    @Mju: :D hehe, ja, zelo živahna je tale “lubenica” :D

    @David: ja, računamo tudi na pomoč polne lune… ;)

  • Menil(a) je seamus dne 12.11.2008

    @Uroš – ja postaja prava uživancija :D , sj se niti nimam za kaj pritoževati za nazaj, samo sedaj je že samoiniciativa in so feedbacki.
    Vsak dan je noro bolj zanimivo.
    In sem ravno prišel iz postle k sem jo uspaval in sem razmišljal o posteljici in to kdaj bi jo dali v svojo posteljo in sobo …
    Zaključek – si sploh ne znam predstavljat, kako je lahko v svoji postelji, sama zaspi in ko se ponoči zbudi je sama, in zjutraj ko odpre oči je sama.
    Sedaj pa dobi dva fuknena para oči in ji ne preostane drugega, kot da se zasmeje.

    Glede ponedeljkov pa se ti potem stanje negira – komaj verjamem da je Zoja komaj tri mesece z nama. Vmes je bilo že triljon zadev.

  • Menil(a) je Spela dne 12.11.2008

    OO…Tanja se je potrudila! Way to go Tanja! Sem že čakala, da bo nekaj takega napisanega ;) SUPER!

    Morem pa pohvalit fotke. Sicer nisem nek poznavalec, ampak VSE so mi noro dobre! Najbolj zanimiva mi je pa tista ”od zgoraj navzdol” ;)

    Upam, da si se nafotkal zdej trebuha in da bo potem sledila kopica fotk novopečene družine :)

  • Menil(a) je David dne 12.11.2008

    @seamus: za svojo sobo imate še veliko časa, posteljico pa le porinita zraven vajine in Zojo vanjo. Vsi trije boste bolje spali. Čutila pa bo vajino prisotnost tudi tako. Naša je spala v sedmih mesecih mogoče trikrat celo noč pri naju. Po zadnjem dojenju okrog petih pa ostane pri naju in se skupaj zbudimo :D ni lepšega!

  • Menil(a) je seamus dne 12.11.2008

    @david – pa sj mi spimo super (pomoje je to še preblaga beseda, namreč sam se ne zbudim niti enkrat!), Zoja je pa že toliko zverzirana, da že skor kr sama pride do pulta in si postreže.
    Drugače je potrebno vstati, prižgati kakšno brlivko, dvigniti Zojo, se nakm vsesti, podojiti in nato zopet dvigniti, jo dat v posteljo in jt spat. huh … in to trikrat do štirikrat na noč.
    Nekak tako je bilo na začetku, ko smo še kupčke podiral, zj še tega ni več, ker ni nobene razlike.

  • Menil(a) je mankica dne 13.11.2008

    Drižm pesti za mamico in malo štručko. Saj bo kmalu presenetila in osrečila mnogo ljubečih ljudi, ki jo obkrožajo. Zagotovo bo to res srečen otrok! Komaj že čakam novice in se veselim z vama, Tanja in Uroš! ;)

  • Menil(a) je lejla dne 14.11.2008

    Oooo smrk, smrk :lol:

    Fuuul lepe slike ;)

  • Menil(a) je irena dne 14.11.2008

    upam da te kmalu vidimo, komaj čakamo!
    pravijo, da se sedaj še ušeski robijo, ko bo vse nared, pa bo. čičamo in čakamo!

  • Menil(a) je Tanja dne 16.11.2008

    @Irena: hehe, tile ušeski se pa dolgo robijo :) Upam, da bojo kmalu gotovi…;)

  • Menil(a) je Vesna dne 17.11.2008

    pa kaj, js sm tud zamujala pa lej kak fajn sm izpadla :P ;)

Povej mi svoje mnenje

Please copy the string AwRY1N to the field below: