zapisal
Tanja dne 7. August 2010 -
Ja. Elina ima pri svojih skromnih 20ih mesecih najboljšo prijateljico – Tjašo. In to že skoraj od rojstva. S Tjašino mamico sva se spoznali v zadnjem mesecu nosečnosti in ker se Elini sploh ni mudilo na svet, je med njima v starosti namesto slabega meseca samo 12 dni razlike.
Jasno je, da se prijateljstva ne da vsilit. Razvije se spontano, ponavadi takrat, ko najmanj pričakujemo. Nosečnost in leto porodniške pa sploh ponujata krasno in enostavno priložnost navezovati stike in z malo truda se jih da tudi lepo ohranjati.
Posledica tega je lahko takšna, da se malčki ob vsakokratnem snidenju prav razveselijo drug drugega, poljubčki in objemi pa kar padajo. 
Seveda je druženje odraslih pri takem veselju otrok še bolj prijetno in enostavno.
Zanimivo pa je, da sta Elina in Tjaša kot dan in noč, ne samo po videzu ampak tudi karakterno. Ena rjavolaska s temnimi očkami, druga blond z modrimi očkami. Ena živi glasni vragec, ki ne zna bit sekundo pri miru, druga mirna, tiha, nežna. Kljub različnosti se odlično “štekata”. Obe sta zelo zgovorni, dojemljivi, navihani, nasmejani, “cartasti” in tudi trmasti. Si kar predstavljam, kakšna “ubijalska” kombinacija bosta pri nasprotnem spolu v najstniških letih 
O članstvu v kakem lovskem društvu pa še ni ne duha ne sluha…
Letošnji dopust sta preživeli skupaj. Sedem dni in noči pod isto streho. In bilo je odlično. Elina je Tjašo navdušila nad kopanjem, tekanjem/divjanjem okoli in znotraj hiše, samostojno hojo v hrib, velikim apetitom, zgodnjim vstajanjem, skakanjem po postelji… Seveda je Tjaša vse to izvajala v milejši različici.
Tjaša pa je Elino motivirala za nekoliko mirnejše igranje, parminutno sedenje (skoraj) pri miru na kauču, skakanje po atijih, risanje in samostojno umivanje zobk.
Kaj več pa naj povedo še fotke.
Zelence sta občudovali kar z razglednega stolpa
Skupinsko “barvanje”
Občudovanje potočka po napornem hribovskem vzponu
Med igranjem je nujna tudi malica
Ihahah na atija…
…ali pa ringa ringa raja, ki nato vse na tla pomeče
Pikico mam.
zapisal
Tanja dne 24. November 2009 -
Točno eno leto je minilo, od kar si naju razveselila s svojim malo poznim prihodom na ta svet. In za nami je najbolj pestro, zanimivo, razburljivo, veselo, srečno, cartasto, raziskovalno… leto, ki je minilo ekspresno hitro. Še vedno te vidim, kot malo štručko s temnimi laski, ki je tako rada zaspala dediju v naročju…
Elina in njen 1. rojstni dan
Zdaj pa kot prava mala gospodičnica po vseh štirih paradiraš po sobi, se postaviš na nogice, narediš nekaj samostojnih korakov, zvedavo opazuješ svet okoli sebe, se hitro učiš, izrazito uveljavljaš svojo voljo (tu se pojavi tudi trma po atiju ), se na glas smejiš in tudi jočeš, poskušaš ponavljati naše besede, s prstom pokažeš na znane ljudi in tudi na predmete, ki jih želiš dobiti, ploskaš, mahaš, deliš objeme in poljubčke.
Za prvi rojstni dan ti želiva veliko zanimivega pri tvojem raziskovanju sveta, ogromno igračk, varne prve korake, veliko smeha in veselja, naših skupnih potepanj in druženj z vrstniki. Da bi bila zdrava, vesela, nasmejana in navihana vse dni v letu in bi nas še naprej tako razveseljevala.
Vse najlepše in najboljše, princeska naša mala! Rada te imava!!
Ati&mami
zapisal
Tanja dne 13. November 2009 -
Moj atek danes praznuje rojstni dan in za razliko od lani, ko sem zamujala s prihodom na svet, sem se letos izredno potrudila in vstala precej prej kot običajno. Tako da ti, dragi ati, za rojstni dan podarjam dve dodatni uri na dan Da boš imel več časa za druženje z mano in bova lahko skupaj zganjala lumparije (in včasih jezila mamico, hiihii).
Vse najboljše in enga mastnega lupčka!!
Moj, moj ati… midva sva najboljši par
Tvoja Elina :* :*
zapisal
Tanja dne 9. November 2009 -
Pozdravljen, svet! Spet jaz… po dolgem času. Ja, tak je to, jabolko pač ne pade daleč od drevesa in tudi moja javljanja tu so bolj redka. Pa še časa imam bore malo, ker je toooolikooooo stvari za naredit, pregledat, pospravit, raziskat, odkrit… Saj sploh nimam časa za spanje, kaj šele za javljanje na blogu
Ok, danes pa čisto na kratko, ker sem bila dopoldne na obisku pri Anžetu in njegovi mamici, ki sta oba zelo zelo pridna blogerja in je očitno nekaj tega tudi na mene padlo in je treba izkoristit, dokler se še drži.
No, pa začnimo; Takole sta me moja dva že pred meseci začela navajati na kahlico in vam povem, da je prav luštno se polulat in pokakat v njo, pa še zapoje mi. Zraven pa je seveda obvezno kako čtivo.
Tole je ena fina zadeva, vam povem. Tak se da fajn skakat not, da sem prav zašvicala (pa brez torbe in kolesa, hehe). Ob lepem in toplem vremenu smo hopsali zunaj, potem pa mi je moj zelo iznajdljivi dedi uredil hopsanje v hiši. Super zabava!
Zadnji čas se je začel svet pod mojimi nogami in rokami premikati, da sem lahko sama raziskala babičin vrt in vse rožice, preden je postalo prehladno.
Moja priljubljena igrača je taka siva škatlica z veliko gumbi za pritiskat in vrtet. Ati se sicer zraven vedno neki buni, potem pa mi jo pokvari (en gumbek je tak fajn klikal ob pritiskanju, potem pa kar naenkrat neha, hmmm…)
No, takole pa tipkam in pišem blog
Včasih prebrskam tudi kako knjigo. No, pa da vidim, če sta moja dva slučajno kaj pozabila v priročniku za dojenčke.
Pa tudi listanje po časopisih in reklamah je meni zelo ljubo opravilo. Vsak dan poskrbim, da ima babi čisto mizo in prazne košare.
Uuuu, dragi moji! Kuhinja je ena zelo zanimiva soba, polna predalov in omar s samimi finimi stvarmi, pa en bel stroj, ki občasno neki hrumi, je tudi super za plezat in raziskovat.
No, včasih pa tudi kako risanko rada pogledam. Tale mi je posebno všeč, čisto od blizu še toliko bolj.
Pa še na koncu, moje kopanje v veliki bani. Moja mala banjica je postala tako tesna, da kar plezam iz nje, pa se me občasno starša usmilita in lahko čofotam v veliki bani, zraven pa raziskujem pipo in tuš, pa seveda vso okolico tudi.
Tako! Pa-pa do naslednjič!
Vaša Elina
zapisal
Tanja dne 2. October 2009 -
Hm, moja prejšnja objava ni nič pomagala… očitno bom morala kar sama spacat tole objavico skupaj…
Torej, dragi bralci, takole je bilo. Moja dva sta vse potrebno za naš dopust spakirala v eni minuti (ali tridesetih, saj ni važno ), me nato najedla in spravila spat, sredi noči pa me zbudila in nesla v avto. In smo se odpeljali. Celo pot je deževalo in izgledalo je tako turobno, da sem raje večino poti prespala. Tudi mami je bila takega mnenja in se mi je pridružila na zadnji klopi. Med vkrcavanjem na trajekt, ki je mimogrede zelo zanimiva zadeva, pa se je le sonček pokazal. Super! Naš dopust se lahko začne.
Na trajektu
Vselili smo se v apartma, jaz pa sem si takoj izborila svoj prostor za igralni kotiček in se udobno namestila z vsemi igračkami. Pridružila sta se nam še črtasta Špela in Aleš, ki sta res fajna. Ves čas sta se z mano igrala (juhuuu!), pa pripravljala hrano in pospravljala kuhinjo. Bosta še lahko šla z nami na dopust
Moj igralni kotiček…
…in igračke
In kako je zgledal moj dopustniški dan? Začela sem ga zgodaj. Da ne bi kaj zamudila, sem bila pokonci že ob šestih zjutraj in potem s skakanjem po postelji, ščipanjem in z grizenjem prepričevala moja dva, da naj vstaneta in se igrata z mano. Hotela sem zbuditi tudi Špelo in Aleša, ampak sta me starša vedno na hitro “popokala” in smo šli ven. Tudi prav. Hop v voziček in proti morju. Juhuuu, bomo čofotali?? 
Hm, najprej gre ati v vodo, pa potem mami, kaj pa jaz? Ostanem v vozičku in vse skupaj samo od daleč opazujem… Ne velja! Vsako jutro sta me prikrajšala za plavanje 
Takole smo vsako jutro zajtrkovali, moja malenkost seveda na čelu mize
Na poti nazaj še postanek v trgovini, doma pa je Špela že pripravljala zajtrk. Po zajtrku sem še oddremala par kitic, nato pa na potep po otoku. Vsak dan na drugi plaži, vedno pa čofotanje v vodi, če je bila premrzla, v čolničku, zraven pa obvezno raziskovanje plaže, najbolj so se mi dopadli kamenčki, ki so bili tako fino slani, pa tudi po pesku je bilo zanimivo brskat. Dnevi so bili tako zanimivi in pestri, da sem zvečer kar padla v posteljo in spala celo noč.
Tako. Dovolj sem se načebljala, ostalo naj fotke govorijo.
Moje prvo čofotanje v slani vodi
Kamni na plaži so odlični
Sama plavam v morju
Če je bila voda prehladna, sem čofotala v čolničku na plaži.
Tale bazenček je pa mal premajhen za oba, ane?
Takole se pa z Alešem igrava
Z atijem pa opazujem obalo
Eccola! Pa mi je uspelo… Sicer ni tak “fensi šmensi”, kot to naredi ati, ampak vsaj je. Ane? Sicer pa za mojih skromnih 10 mesecev že kar dobro obvladam delo s tole mašinco, hehe!
Lp do naslednjič,
vaša Elina
