zapisal
Uroš dne 26. december 2009 -
Rojstvo Eline je eden glavnih razlogov, da je bil že lanski božični ritual nekoliko spremenjen, letos pa smo zaradi njenega večjega zavedanja okolice le tega še nekoliko prilagodili. Ko govorim od prilagoditvi, imam v mislih predvsem tisti čarobni čas, ko pod smrekco opazuješ pisane pakete daril in se sprašuješ, kateri izmed vseh bo tvoj. V otroštvu sem si vedno želel, da bi obdarovanje in raziskovanje daril potekalo na božično jutro in ne večer pred tem. Ni ga bilo hujšega, kot zvečer oditi spat in pravkar dobljene igrače pustiti same vse do jutra. Čista potrata časa 
Mini brrruuuuum
Zato sva se s Tanjo odločila, da bova Elino obdarovala na božična jutra. Letos je bilo to dokaj enostavno speljati, saj še ne pozna pomena božičnih praznikov, za prihodnja leta pa upam, da bo babi bolj prilagodljiva in bo pripravljena spremeniti nekaj svojih običajev, predvsem kar se tiče večernega obdarovanja.
Lučke
Večer smo tako preživeli ob polno obloženi mizi, kjer je Elina ponovno presenečala s svojim “haaam” in zadovoljno mlela vsega po malem. Veselje jo je gledati, ko tako brezskrbno opazuje in shranjuje vse kar se okoli nje dogaja. Le kaj se mota v tej majhni a nadvse brihtni glavici, se velikokrat sprašujem. Po večerji je še malce povadila svojo novo pridobljeno veščino – hojo in nato utrujena od vsega dogajanja zaspala. Ostali prisotni in budni pa smo se lotili raziskovanja daril.
Koliko lepih okraskov
Jutro je bilo sorazmerno zgodnje. Zadnje dni je Elina rahlo smrkava, zato je tudi njen spanec bolj rahel, temu primerno tudi krajši. Po jutranji kahlici je počasi odracala iz sobice in kljub temi opazila nekaj bleščečega pod smrekco. “Oooouuu” se je oglasila in pokazala s prstom v smeri smrekice in se takoj napotila preveriti, kaj neki bi to bilo. Takoj ji je bilo jasno, da je to čisto pravi mini Mini Cooper S, za povrhu pa še cabrio. Brez strahu ga je začela raziskovati in iskati način kako bi zlezla na sedež. Malo najine pomoči je bilo potrebno in že smo jo švigali po sobi sem in tja. Ko jo zdaj vprašamo, kje je Mini, ga pokaže s prstom in gre proti njemu. 
Letošnja smrekca
Kljub dvomu, ali ji do Mini sploh všeč, lahko po prvem odzivu sodeč rečem, da je bila darila več kot vesela. In kljub temu, da je trenutno njeno najljubše opravilo hoja, ki jo je že dodobra osvojila, z veseljem spleza vanj in poprime za volan.
Božičkovo sprehajanje
In da ne pozabim, letos je postavljala svojo prvo božično smrekico, kjer se je odlično odrezala. Najprej seveda začudena, kakšno zeleno čudo ati in mami sestavljata, nato pa se je v štromarskem duhu lotila raziskovanja lučk in me tako zaposlila za par minut, da sem jih razpletel. Ta čas je preverila vse okraske, tudi kakšnega okusa so, na koncu pa jo je svetleča škatlica, v kateri so bili zloženi okraski povsem fascinirala. Tako sva lahko brez večjih težav zaključila s preostalo okrasitvijo. Pričakoval sem, da bo smrekca vsaj enkrat dnevno pristala na tleh (zato tudi novi, nelomljivi okraski), a se jo uspešno izogiba in le opazuje. Pametna punca.
http://www.vimeo.com/8373411
zapisal
Tanja dne 23. december 2009 -
Ups! Skoraj en mesec je že mimo od mojega rojstnega dne, pa vam še nisem pokazala, kako fešto smo imeli. Joj, prejoj… enostavno nimam časa se ustavit in nekaj napisat (no, ok, piše mami, pa saj veste, kaj mislim ), je preveč za prehodit, raziskovat, pospravljat… Mami sicer pravi, da ona pospravlja, jaz pa razmetavam, hm, ne vem… jaz bi rekla, da je obratno, ker ko ona “pospravlja”, nič več ni na meni dosegljivem mestu.
Ok. Skratka, takole je bilo:
En dan so se zbrali moji domači na kup, prinesli ogromno daril, vseh igrač mi sploh ni uspelo isti dan sprobat, sem mogla prej it spat (ni fer!!), pa nekaj smo pojedli, tudi torto sem imela in to kakšno! Za vikat! Teta (pa ne moja, atijeva) Ksenija jo je naredila.
Prišla sta tudi črtasta Špela (pa res je bila črtasta, hehe) in Aleš in mi prinesla eno lepo roza vrečko, le kaj je notri?
Od babic in dedijev sem dobila same velike in pisane škatle. Juupiii!!
Tudi nekaj pisanih papirčkov sem dobila, pa mi mami ni dovolila, da bi jih pretipala in poskusila. Jih je spet nekam “pospravila”.
Teta Vesna pa mi je prinesla take fensi škorenjčke za mrzlo mrzlo zimo.
No, dovolj raziskovanja daril, gremo kaj pojest in popit.
Na zdravje!
In dober tek! Babi je pripravila odlično pojedino. Bedrce pa itak zmagajo!
Za finale pa še odlična tortica.
Ecola! Takole luštno nam je bilo. Naslednji dan me je ati razveselil, ko ni šel v službo in smo se šli kopat v bazen. Kak je bilo fajn po dolgem času spet malo čofotati in broditi po vodi. 
Pa še en dan (prav na moj rojstni dan) je bil z nama doma in smo šli dopoldne malo po mestu na sprehod. Popoldne pa mi je še mami spekla tortico in povabila mojo prijateljico Tjašo na obisk.
S tem pa še ni bilo konec praznovanja. Ker je Tjaša samo 12 dni mlajša od mene, sta se najini mamici odločili, da bova skupaj praznovali z najinimi prijateljčki. Meni je prav, samo da je hrana in igrače! Vam pa rečem, to je šele bila taprava fešta! Bom enkrat drugič pokazala, zdaj se mi mudi….
Diiijooooo! :*
zapisal
Tanja dne 17. november 2009 -
No, pa da vam pokažem še svojo čisto pravo prvo trgatev, ki se je zgodila že kar nekaj časa nazaj. Na trgatvi sem bila sicer že lani prisotna, ampak zaradi okoliščin nisem mogla kaj dosti pomagat.
Takole je bilo lani, ko nikakor nisem mogla priti do grozdja
… in letos (mmhmmm, much better)
Za družbo sem si zraven pripeljala mojo taboljšo prijateljico Tjašo. Pa še mamico ima tako fajno, da se z mojo fajn razumeta. Medtem, ko so se starši in ostali veliki ljudje zabavali v vinogradu, sva imeli s Tjašo polne roke dela.
Malo sva se žogali:
Gledali knjigice:
Telovadili:
In ko je vse to postalo dolgočasno, sem se odpravila malo raziskati okolico:
Seveda trgatev ne bi bila trgatev, če ne bi odtrgala vsaj en grozd in ga vnaprej že malo “sprešala”.
Delo je bilo naporno, tako da je bila malica več kot zaslužena.
In še vsi ostali prisotni:
Luštno je bilo. Drugo leto prosim za svoj ajmerček in škarje!
zapisal
Tanja dne 13. november 2009 -
Moj atek danes praznuje rojstni dan in za razliko od lani, ko sem zamujala s prihodom na svet, sem se letos izredno potrudila in vstala precej prej kot običajno. Tako da ti, dragi ati, za rojstni dan podarjam dve dodatni uri na dan Da boš imel več časa za druženje z mano in bova lahko skupaj zganjala lumparije (in včasih jezila mamico, hiihii).
Vse najboljše in enga mastnega lupčka!!
Moj, moj ati… midva sva najboljši par
Tvoja Elina :* :*
zapisal
Tanja dne 2. oktober 2009 -
Hm, moja prejšnja objava ni nič pomagala… očitno bom morala kar sama spacat tole objavico skupaj…
Torej, dragi bralci, takole je bilo. Moja dva sta vse potrebno za naš dopust spakirala v eni minuti (ali tridesetih, saj ni važno ), me nato najedla in spravila spat, sredi noči pa me zbudila in nesla v avto. In smo se odpeljali. Celo pot je deževalo in izgledalo je tako turobno, da sem raje večino poti prespala. Tudi mami je bila takega mnenja in se mi je pridružila na zadnji klopi. Med vkrcavanjem na trajekt, ki je mimogrede zelo zanimiva zadeva, pa se je le sonček pokazal. Super! Naš dopust se lahko začne.
Na trajektu
Vselili smo se v apartma, jaz pa sem si takoj izborila svoj prostor za igralni kotiček in se udobno namestila z vsemi igračkami. Pridružila sta se nam še črtasta Špela in Aleš, ki sta res fajna. Ves čas sta se z mano igrala (juhuuu!), pa pripravljala hrano in pospravljala kuhinjo. Bosta še lahko šla z nami na dopust
Moj igralni kotiček…
…in igračke
In kako je zgledal moj dopustniški dan? Začela sem ga zgodaj. Da ne bi kaj zamudila, sem bila pokonci že ob šestih zjutraj in potem s skakanjem po postelji, ščipanjem in z grizenjem prepričevala moja dva, da naj vstaneta in se igrata z mano. Hotela sem zbuditi tudi Špelo in Aleša, ampak sta me starša vedno na hitro “popokala” in smo šli ven. Tudi prav. Hop v voziček in proti morju. Juhuuu, bomo čofotali?? Hm, najprej gre ati v vodo, pa potem mami, kaj pa jaz? Ostanem v vozičku in vse skupaj samo od daleč opazujem… Ne velja! Vsako jutro sta me prikrajšala za plavanje 
Takole smo vsako jutro zajtrkovali, moja malenkost seveda na čelu mize
Na poti nazaj še postanek v trgovini, doma pa je Špela že pripravljala zajtrk. Po zajtrku sem še oddremala par kitic, nato pa na potep po otoku. Vsak dan na drugi plaži, vedno pa čofotanje v vodi, če je bila premrzla, v čolničku, zraven pa obvezno raziskovanje plaže, najbolj so se mi dopadli kamenčki, ki so bili tako fino slani, pa tudi po pesku je bilo zanimivo brskat. Dnevi so bili tako zanimivi in pestri, da sem zvečer kar padla v posteljo in spala celo noč.
Tako. Dovolj sem se načebljala, ostalo naj fotke govorijo.
Moje prvo čofotanje v slani vodi
Kamni na plaži so odlični
Sama plavam v morju
Če je bila voda prehladna, sem čofotala v čolničku na plaži.
Tale bazenček je pa mal premajhen za oba, ane?
Takole se pa z Alešem igrava
Z atijem pa opazujem obalo
Eccola! Pa mi je uspelo… Sicer ni tak “fensi šmensi”, kot to naredi ati, ampak vsaj je. Ane? Sicer pa za mojih skromnih 10 mesecev že kar dobro obvladam delo s tole mašinco, hehe!
Lp do naslednjič,
vaša Elina
