zapisal
Tanja dne 7. August 2010 -
Ja. Elina ima pri svojih skromnih 20ih mesecih najboljšo prijateljico – Tjašo. In to že skoraj od rojstva. S Tjašino mamico sva se spoznali v zadnjem mesecu nosečnosti in ker se Elini sploh ni mudilo na svet, je med njima v starosti namesto slabega meseca samo 12 dni razlike.
Jasno je, da se prijateljstva ne da vsilit. Razvije se spontano, ponavadi takrat, ko najmanj pričakujemo. Nosečnost in leto porodniške pa sploh ponujata krasno in enostavno priložnost navezovati stike in z malo truda se jih da tudi lepo ohranjati.
Posledica tega je lahko takšna, da se malčki ob vsakokratnem snidenju prav razveselijo drug drugega, poljubčki in objemi pa kar padajo. 
Seveda je druženje odraslih pri takem veselju otrok še bolj prijetno in enostavno.
Zanimivo pa je, da sta Elina in Tjaša kot dan in noč, ne samo po videzu ampak tudi karakterno. Ena rjavolaska s temnimi očkami, druga blond z modrimi očkami. Ena živi glasni vragec, ki ne zna bit sekundo pri miru, druga mirna, tiha, nežna. Kljub različnosti se odlično “štekata”. Obe sta zelo zgovorni, dojemljivi, navihani, nasmejani, “cartasti” in tudi trmasti. Si kar predstavljam, kakšna “ubijalska” kombinacija bosta pri nasprotnem spolu v najstniških letih 
O članstvu v kakem lovskem društvu pa še ni ne duha ne sluha…
Letošnji dopust sta preživeli skupaj. Sedem dni in noči pod isto streho. In bilo je odlično. Elina je Tjašo navdušila nad kopanjem, tekanjem/divjanjem okoli in znotraj hiše, samostojno hojo v hrib, velikim apetitom, zgodnjim vstajanjem, skakanjem po postelji… Seveda je Tjaša vse to izvajala v milejši različici.
Tjaša pa je Elino motivirala za nekoliko mirnejše igranje, parminutno sedenje (skoraj) pri miru na kauču, skakanje po atijih, risanje in samostojno umivanje zobk.
Kaj več pa naj povedo še fotke.
Zelence sta občudovali kar z razglednega stolpa
Skupinsko “barvanje”
Občudovanje potočka po napornem hribovskem vzponu
Med igranjem je nujna tudi malica
Ihahah na atija…
…ali pa ringa ringa raja, ki nato vse na tla pomeče
Pikico mam.
zapisal
Uroš dne 26. December 2009 -
Rojstvo Eline je eden glavnih razlogov, da je bil že lanski božični ritual nekoliko spremenjen, letos pa smo zaradi njenega večjega zavedanja okolice le tega še nekoliko prilagodili. Ko govorim od prilagoditvi, imam v mislih predvsem tisti čarobni čas, ko pod smrekco opazuješ pisane pakete daril in se sprašuješ, kateri izmed vseh bo tvoj. V otroštvu sem si vedno želel, da bi obdarovanje in raziskovanje daril potekalo na božično jutro in ne večer pred tem. Ni ga bilo hujšega, kot zvečer oditi spat in pravkar dobljene igrače pustiti same vse do jutra. Čista potrata časa
Mini brrruuuuum
Zato sva se s Tanjo odločila, da bova Elino obdarovala na božična jutra. Letos je bilo to dokaj enostavno speljati, saj še ne pozna pomena božičnih praznikov, za prihodnja leta pa upam, da bo babi bolj prilagodljiva in bo pripravljena spremeniti nekaj svojih običajev, predvsem kar se tiče večernega obdarovanja.
Lučke
Večer smo tako preživeli ob polno obloženi mizi, kjer je Elina ponovno presenečala s svojim “haaam” in zadovoljno mlela vsega po malem. Veselje jo je gledati, ko tako brezskrbno opazuje in shranjuje vse kar se okoli nje dogaja. Le kaj se mota v tej majhni a nadvse brihtni glavici, se velikokrat sprašujem. Po večerji je še malce povadila svojo novo pridobljeno veščino – hojo in nato utrujena od vsega dogajanja zaspala. Ostali prisotni in budni pa smo se lotili raziskovanja daril.
Koliko lepih okraskov
Jutro je bilo sorazmerno zgodnje. Zadnje dni je Elina rahlo smrkava, zato je tudi njen spanec bolj rahel, temu primerno tudi krajši. Po jutranji kahlici je počasi odracala iz sobice in kljub temi opazila nekaj bleščečega pod smrekco. “Oooouuu” se je oglasila in pokazala s prstom v smeri smrekice in se takoj napotila preveriti, kaj neki bi to bilo. Takoj ji je bilo jasno, da je to čisto pravi mini Mini Cooper S, za povrhu pa še cabrio. Brez strahu ga je začela raziskovati in iskati način kako bi zlezla na sedež. Malo najine pomoči je bilo potrebno in že smo jo švigali po sobi sem in tja. Ko jo zdaj vprašamo, kje je Mini, ga pokaže s prstom in gre proti njemu.
Letošnja smrekca
Kljub dvomu, ali ji do Mini sploh všeč, lahko po prvem odzivu sodeč rečem, da je bila darila več kot vesela. In kljub temu, da je trenutno njeno najljubše opravilo hoja, ki jo je že dodobra osvojila, z veseljem spleza vanj in poprime za volan.
Božičkovo sprehajanje
In da ne pozabim, letos je postavljala svojo prvo božično smrekico, kjer se je odlično odrezala. Najprej seveda začudena, kakšno zeleno čudo ati in mami sestavljata, nato pa se je v štromarskem duhu lotila raziskovanja lučk in me tako zaposlila za par minut, da sem jih razpletel. Ta čas je preverila vse okraske, tudi kakšnega okusa so, na koncu pa jo je svetleča škatlica, v kateri so bili zloženi okraski povsem fascinirala. Tako sva lahko brez večjih težav zaključila s preostalo okrasitvijo. Pričakoval sem, da bo smrekca vsaj enkrat dnevno pristala na tleh (zato tudi novi, nelomljivi okraski), a se jo uspešno izogiba in le opazuje. Pametna punca.
http://www.vimeo.com/8373411
zapisal
Tanja dne 23. December 2009 -
Ups! Skoraj en mesec je že mimo od mojega rojstnega dne, pa vam še nisem pokazala, kako fešto smo imeli. Joj, prejoj… enostavno nimam časa se ustavit in nekaj napisat (no, ok, piše mami, pa saj veste, kaj mislim ), je preveč za prehodit, raziskovat, pospravljat… Mami sicer pravi, da ona pospravlja, jaz pa razmetavam, hm, ne vem… jaz bi rekla, da je obratno, ker ko ona “pospravlja”, nič več ni na meni dosegljivem mestu.
Ok. Skratka, takole je bilo:
En dan so se zbrali moji domači na kup, prinesli ogromno daril, vseh igrač mi sploh ni uspelo isti dan sprobat, sem mogla prej it spat (ni fer!!), pa nekaj smo pojedli, tudi torto sem imela in to kakšno! Za vikat! Teta (pa ne moja, atijeva) Ksenija jo je naredila.
Prišla sta tudi črtasta Špela (pa res je bila črtasta, hehe) in Aleš in mi prinesla eno lepo roza vrečko, le kaj je notri?
Od babic in dedijev sem dobila same velike in pisane škatle. Juupiii!!
Tudi nekaj pisanih papirčkov sem dobila, pa mi mami ni dovolila, da bi jih pretipala in poskusila. Jih je spet nekam “pospravila”.
Teta Vesna pa mi je prinesla take fensi škorenjčke za mrzlo mrzlo zimo.
No, dovolj raziskovanja daril, gremo kaj pojest in popit.
Na zdravje!
In dober tek! Babi je pripravila odlično pojedino. Bedrce pa itak zmagajo!
Za finale pa še odlična tortica.
Ecola! Takole luštno nam je bilo. Naslednji dan me je ati razveselil, ko ni šel v službo in smo se šli kopat v bazen. Kak je bilo fajn po dolgem času spet malo čofotati in broditi po vodi. 
Pa še en dan (prav na moj rojstni dan) je bil z nama doma in smo šli dopoldne malo po mestu na sprehod. Popoldne pa mi je še mami spekla tortico in povabila mojo prijateljico Tjašo na obisk.
S tem pa še ni bilo konec praznovanja. Ker je Tjaša samo 12 dni mlajša od mene, sta se najini mamici odločili, da bova skupaj praznovali z najinimi prijateljčki. Meni je prav, samo da je hrana in igrače! Vam pa rečem, to je šele bila taprava fešta! Bom enkrat drugič pokazala, zdaj se mi mudi….
Diiijooooo! :*
zapisal
Tanja dne 17. November 2009 -
No, pa da vam pokažem še svojo čisto pravo prvo trgatev, ki se je zgodila že kar nekaj časa nazaj. Na trgatvi sem bila sicer že lani prisotna, ampak zaradi okoliščin nisem mogla kaj dosti pomagat.
Takole je bilo lani, ko nikakor nisem mogla priti do grozdja
… in letos (mmhmmm, much better)
Za družbo sem si zraven pripeljala mojo taboljšo prijateljico Tjašo. Pa še mamico ima tako fajno, da se z mojo fajn razumeta. Medtem, ko so se starši in ostali veliki ljudje zabavali v vinogradu, sva imeli s Tjašo polne roke dela.
Malo sva se žogali:
Gledali knjigice:
Telovadili:
In ko je vse to postalo dolgočasno, sem se odpravila malo raziskati okolico:
Seveda trgatev ne bi bila trgatev, če ne bi odtrgala vsaj en grozd in ga vnaprej že malo “sprešala”.
Delo je bilo naporno, tako da je bila malica več kot zaslužena.
In še vsi ostali prisotni:
Luštno je bilo. Drugo leto prosim za svoj ajmerček in škarje!
zapisal
Tanja dne 13. November 2009 -
Moj atek danes praznuje rojstni dan in za razliko od lani, ko sem zamujala s prihodom na svet, sem se letos izredno potrudila in vstala precej prej kot običajno. Tako da ti, dragi ati, za rojstni dan podarjam dve dodatni uri na dan Da boš imel več časa za druženje z mano in bova lahko skupaj zganjala lumparije (in včasih jezila mamico, hiihii).
Vse najboljše in enga mastnega lupčka!!
Moj, moj ati… midva sva najboljši par
Tvoja Elina :* :*
