#31 – Saher torta

Ne mine dan, da ne bi dobil vprašanja “kje so fotke za 365?”. Še posebej me preseneča takšno vprašanje od oseb, za katere si ne bi nikoli mislil, da spremljajo moj blog. Zato bi bil počasi čas, da spravim vse skupaj bolj na tekoče, saj se je v teh nekaj dneh nabralo kar nekaj zanimivih fotografij. Zadnja januarska je še posebej slastna ;)

Največ truda je v torto vložila Tanja, jaz sem jo le slikal in se na koncu sladkal. Zato gredo vse pohvale njej, ki se je trudila, da je moja mami za svoj rojstni dan dobila to čokoladno darilo.

Za biskvit:

  • 75g temne čokoladne glazure ali kuverture za torte
  • 200g masla
  • 170g sladkorja
  • 7 jajc
  • 2cl ruma
  • 1 zavitek vanilin sladkorja
  • 175g mehke moke
  • 1 zavitek pecilnega praška
  • 40g kakava v prahu
  • 75g mandljev

Za nadev in preliv:

  • 250g marelične marmelade
  • 100g temne čokoladne glazure ali kuverture
  • 200g mlečne čokoladne glazure ali kuverture

#31

Za pripravo biskvita nalomimo čokoladno glazuro na koščke, jih damo v kovinsko skledo in nad vročo vodno kopeljo med mešanjem raztopimo. Pazimo, da ne segrejemo na več kot 40 stopinj. Medtem vklopimo pečico na 180 °C (ventilatorsko na 160 °C).

V posodo za stepanje damo zmehčano maslo, 70g sladkorja in vanilin sladkor, kar z ročnim mešalnikom kremasto stepamo, dokler se sladkor povsem ne raztopi. Po kapljicah dodajamo poprej stopljeno čokoladno glazuro in postopoma vmešamo v masleno zmes. Dodamo še rum. Ločene rumenjake posamično vmešamo v kakavno maso, iz beljakov in ostanka sladkorja, pa stepemo čvrst sneg. Polovico snega nato dodamo kakavovi masi in ga narahlo mešamo. Na to presejemo mešanico moke, pecilnega praška in kakava, posujemo z mandlji in vse skupaj še enkrat zmešamo. Na koncu dodamo še preostali sneg in ga previdno vmešamo. V dobro namaščen tortni model prelijemo maso, jo gladko poravnamo in v ogreti pečici pečemo dobrih 50 min. Ko je biskvit pečen, ga nekaj časa pustimo v modelu, da se nekoliko ohladi.

Ko se biskvit popolnoma ohladi, ga s pomočjo niti ali noža vodoravno prerežemo, da dobimo dva kolobarja. Če je vrh biskvita med peko dvignilo, ga lahko po želji obrežemo, da je vrhnja ploskev ravna. Marelično marmelado segrejemo in jo pretlačimo skozi sito. Eno stran obeh kolobarjev biskvita namažemo s segreto marmelado in ju postavimo enega na drugega, tako da se namazani strani stikata. S preostankom marmelade namažemo še obod torte. Torto nato premažemo s čokoladno glazuro (stopimo enako kot zgoraj) in okrasimo po želji. Okrašeno torto postavimo v hladilnik in hladno postrežemo z žlico sladke stepene smetane.

Dober tek!

Zapisano med: Projekt 365, Za lačne. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Grška musaka

Odkar sem pisal zadnje besede na tem blogu, je minilo že precej večerov, ko sem posedal na kavču in razmišljal, kako najbolj prijetno obrniti stavek, da bo vse skupaj imelo kakšen smisel. Misli so begale sem in tja, na ekranu pa sem opazoval kurzor, ki je sameval na belem ozadju in me prepričeval, naj mu že najdem kakšno družbo, da se bo imel kje za sprehajati. Če sem se ozrl nazaj, ko je ta blog še rasel iz povojev, si nikakor nisem pojasniti, kam je izpuhtela tista želja po zapisu svojih misli. Tudi danes ni enostavno, a odločil sem se, da je skrajni čas temu narediti konec. Zaenkrat kaže dobro. In ker sem te, dragi bralec, pustil tako dolgo v dvomih, ali boš tukaj sploh še ugledal kakšen zapis izpod mojih prstov, se bom skušal odkupiti z nečim slastnim. Pa najbolje, da kar preidem k temu, preden se izgubim z besedami, kajne.

Končni izdelek
Končni izdelek

Minuli vikend, ki je prerasel v začetek tedna, sva s Tanjo imela v gosteh nama neznano virozo, ki je povzročala zmedo v celotnem prebavnem področju, kar je imelo za posledico pogosto pešačenje, saj veš – tja, kamor gre tudi cesar peš. Sprehajal pa sem se tudi skozi programe na TVju, saj sem imel vseh možnih ponovitev “diskovérija”, top-shopa in mehiškega melosa počasi že poln pisker. Ustavil me je Travel, ki je ravno tisti hip vrtel kulinarično obarvan obisk grških otokov. Ker apetita v pravi meri še ni bilo, sem vse skupaj opazoval bolj z rezervo, pa ne za dolgo. Ob koncu oddaje je želja po nečem okusnem zahtevala, da sem na hitro, le še po spominu, spesnil recept za pravo grško musako. Naslednji dan, ko je bilo počutje že boljše, je Tanja s sestavinami nakracanimi na papirju odvihrala v trgovino, jaz pa sem ta čas nabiral energijo, da recept tudi udejanim. Okus naju je pozitivno presenetil, zato si zasluži mesto med mojimi za lačne.

Jajčevce položimo na rezine krompirja
Jajčevce položimo na rezine krompirja

Sestavine (za dve zeeelooo lačni osebi ali štiri rahlo lačne :) )

  • pol kg mletega mešanega mesa (govedina, svinjina, po želji tudi jagnjetina)
  • 3 krompirje
  • 1 jajčevec
  • zelena paprika
  • velika čebula in česen
  • pest rozin
  • začimbe (sol, poper, čili, rdeča paprika, cimet, muškatni orešček, lovor, mešanica grških začimb za mesne jedi)
  • 200ml paradižnikove mezge
  • olivno olje
  • mleko
  • mehke bela moka
  • grški jogurt
  • sir
  • mast

Krompir olupimo, narežemo na rezine in ga na hitro popečemo na olju (le da dobi malce barve). Neolupljen jajčevec narežemo na rezine in dobro posolimo, da se med cvrtjem preveč ne prepoji z oljem. Kot krompir tudi jajčevec le polovično opečemo. Krompir položimo v namaščen pekač, nanj pa zložimo rezine jajčevca, ki ga pred tem obrišemo odvečne maščobe. Medtem na preostanku olja popečemo na koščke narezano zeleno papriko. Potresemo jo po prej zloženih jajčevcih in krompirju.

Tudi rozine sodijo v mleto meso
Tudi rozine sodijo v mleto meso

Čebulo drobno sesekljamo in stekleno popražimo na žlici olja, tik preden dodamo mesu primešamo še sveže stisnjen česen. Mleto meso prepražimo, da se v celoti sivo obarva. Dodamo mlet čili, poper, ščepec soli, rdečo papriko in mešanico grških začimb za mesne jedi. Ko voda v večini izpari, dodamo cimet (v palčki ali prahu), pest namočenih rozin, lovorov list in zalijemo s svežo paradižnikovo mezgo. Vse skupaj naj se duši dobrih 5 minut. Tako pripravljeno meso nadevamo v obložen pekač.

Pripravljeno mesno maso nadevamo v pekač
Pripravljeno mesno maso nadevamo v pekač

Sledi še priprava bešamela. Na žlici olivnega olja prepražimo nekaj žlic bele moke, toliko da se zgosti in dobi rjav ten. Zalijemo z mlekom, da dobimo kremasto zmes. Vmes dobro mešamo. Dodamo še pravi grški jogurt (če ga ni pri roki, velja tudi navaden, po možnosti bolj smetanast). Na koncu v zmes naribamo še sir in počakamo, da se stopi. Začinimo s soljo, poprom in ščepcem muškatnega oreščka ter vse skupaj premažemo preko mesa, kakšnega pol centimetra v debelino. Pekač položimo v segreto pečico, kjer musako pečemo pol ure na približno 180ih stopinjah ali dokler bešamel rahlo ne porjavi. Grška musaka se bolje reže in servira, če jo pečeno pustimo stati nekaj minut. Pa dober tek ;)

Elina je komaj dočakala vsako naslednjo žličko
Elina je komaj dočakala vsako naslednjo žličko

P.S. v meso lahko dodamo tudi kakšen deci rdečega vina, a ga ta hip nisem imel pri roki.

Zapisano med: Za lačne. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Sladki zajci

Zdi se mi, da sem rubriko “za lačne” kar nekako zapostavil in mislim, da je čas, da jo spet malo oživim. Pretekli prazniki so bili odlična priložnost, da sem preveril, ali mi predpasnik še pristoji, hkrati pa osvežil osnovne pekovske prijeme. Ker so bili ta čas najbolj aktualni zajci, ki samo tapridnim prinesejo kakšno darilo, sem se lotil oblikovanja sladkih zajcev.

Sestavine:

  • 50ml mleka
  • 250g moke
  • 75g masla
  • 50g sladkorja
  • 1 zavitek vanilijevega sladkorja
  • 1 jajce
  • sol
  • in seveda kvas
  • v rum namočene rozine za oči in nos
  • celi ali na lističe narezani mandeljni

Kupčki testa za glavo in uhlje
Kupčki testa za glavo in uhlje

Ko sem se prvič lotil pekovskega podviga, sem zaj*** na celi črti. Recepti seveda niso pisani za čiste analfabete, kar se tiče priprave testa, zato sem vse sestavine stresel skupaj, zmešal in na koncu zaman čakal na vzhajanje testa. V drugem poizkusu sem se razsvetlil z dejstvom, da kvas in sol nista za skupaj, ter da je bolje, če kvas predčasno vzhaja. Zato je bolje, da v manjšo posodo nadrobimo kvas in ga prelijemo z mlačnim mlekom, kateremu dodamo žličko sladkorja. Dobro premešamo in pustimo stati kakšnih 10 minut. Za boljši učinek posodo s kvasom postavimo na toplo.

Goli, še nepremazani zajci
Goli, še nepremazani zajci

V posodo, kjer bomo pripravili testo, stresemo moko, dodamo preostali sladkor, vanilin sladkor, maslo in jajce. Ob robu posode potrosimo še ščepec soli ter dodamo prej pripravljen kvasec. Vse skupaj zamesimo v gladko testo. Lahko ročno ali z mešalnikom, ki ima nastavek za gnetenje testa. Posodo pokrijemo in postavimo na toplo, dokler testo ne doseže dvojne prostornine. Če si lastite kruhomat, lahko testo pripravite tudi v njem. Jaz sem se letos poslužil slednjega, prosti čas pa zapolnil z vozičkanjem Eline.

"Vroče nam je"
“Vroče nam je”

Sledi oblikovanje zajcev. Za glavo potrebujemo cca 50-70g testa, za uhlje pa 10-20g. Najprej oblikujemo okrogle hlebčke, ki jih položimo v pekač obložen s peki papirjem. Dodamo še vsakemu par uhljev, ki jih po želji zavihamo. Z rozinami naredimo oči in nos, mandeljni pa služijo za zobke. Če pri roki ni narezanih, jih z ostrim nožem enostavno narežemo na palčke. Ker se testo med peko precej razbohoti, lahko mandljeve palčke postavimo čisto skupaj, sicer bo zajec precej škrbast. Preden jih denemo v pečico, ogreto na 180°C, jih premažemo še s stepenim jajcem. Pečemo jih od 15 – 25 minut, da rahlo porjavijo. Najboljši so direkt iz pečice, ohlajeni na jeziku prijazno temperaturo, v mojem primeru pa so počakali na naslednji dan, na velikonočni zajtrk, eden revež pa še vedno čaka (mami si ga je, vsaj tako zgleda, shranila za drugo leto :) ).

Niso ravno za na razstavo, so pa dobri ;)
Niso ravno za na razstavo, so pa dobri ;)

Eden za mamico, drugi za Elino
Eden za mamico, drugi za Elino

Zapisano med: Za lačne. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Marelični cmoki

Se mi zdi, da sem kar malo zapostavil kategorijo “za lačne”, čeprav imam pripravljenih kar nekaj slastnih receptov. Včeraj sem že razkril, da se lotevam priprave Mareličnih cmokov – priprava je enostavna, le malenkost več packarije je kot ponavadi.

Sestavine:

  • približno deset svežih marelic
  • 400g posnete skute
  • 200g masla
  • 150g zdroba
  • 3-4 žlice sladkorja
  • ščepec soli
  • 1 limono
  • 2 rumenjaka
  • rjavi sladkor
  • 100g drobtin
  • cimet

Ključ do okusnih cmokov so marelice in na žalost sem včeraj potegnil takratko, saj so Šparove bile povsem brez okusa. Glede velikosti priporočam izbiro manjših, sicer jih potrebujemo manj. Marelice dobro speremo, odstranimo koščico in morebitne neokusne poškodbe. Polovic ne ločimo, saj bo polnjenje kasneje lažje.


Marelični cmoki

V večjo posodo stresemo skuto, ki jo prej dobro odcedimo in po potrebi ožmemo, saj bo sicer masa preveč lepljiva. Dodamo polovico masla, ki naj bo direktno iz hladilnika, saj bo preveč tekoč prav tako povzročil, da bo masa premehka. V posodo sodi še zdrob (dodajamo po potrebi), 1-2 žlici sladkorja, ščepec soli, naribano limonino lupino (naribanega naj bo za čajno žličko) in dva rumenjaka. Slednje je pomembno, saj je preverjeno, da beljaki maso preveč zmehčajo. Vse skupaj zgnetemo v gladko testo in ga pustimo nekaj minut stati na hladnem.

Med tem si v manjši posodici pripravimo 4 žlice rjavega sladkorja, kateremu dodamo cimet in vse skupaj zmešamo. Iz pripravljenega testa se lotimo oblikovanja cmokov. Priporočam uporabo moke, saj se bo sicer vse skupaj preveč prijemalo na roke. Na dlan denemo primerno količino testa, ga sploščimo, nanj položimo marelico, ki jo napolnemo z čajno žličko mešanice sladkorja in cimeta. Testo ovijemo okoli marelice, da dobimo obliko manjše žogice, dobro jo potresemo z moko, da preprečimo sprijemanje.

Pravočasno si pripravimo posodo z vodo, ki jo solimo in dodamo 2 žlici sladkorja. Napravljene cmoke nežno položimo v vodo, šele ko je ta dobro zavrela. Kuhamo jih brez mešanja pri rahlem vretju. Ko priplavajo na površje, so v večini primerov kuhani (kuhanje traja cca 8 minut). Med tem si v ponvi segrejemo preostalih 100g masla, kateremu dodamo 100g drobtin in vse skupaj zlato rjavo popražimo. Dobro odcejene cmoke povaljamo v pripravljenih drobtinah. Servirane na krožniku potresemo s sladkorjem v prahu, po želji pa okrasimo z meliso, ki doda prijeten vonj po limoni.

Pri fotografiji sem si pomagal z odbojnikom in naravno svetlobo skozi okno. Ker je bila lakota prevelika, je bilo časa za dodatno eksperimentiranje premalo, zato naj bo dovolj samo ena, meni všečna fotografija.

Zapisano med: Za lačne. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Kozice v objemu sipinih testenin

V soboto sva imela napovedan obisk in spodobi se, da na mizo postavim kaj všečnega tudi na oko. Lepo vreme, toplo sonce, misel na morje – odločitev tako ni bila težka. Tudi priprava jedi je enostavna in hitra, če seveda odštejem čiščenje kozic, saj nisem želel celo dopoldne preždeti v kuhinji.

Kaj potrebujemo:

  • 800g svežih kozic (ko jih očistimo jih ostane le še 400g)
  • 1 čebulo
  • dva stroka česna
  • šopek peteršilja
  • 1 pločevinko celih pelatov
  • 400g črnih (sipinih) rezancev
  • sol, poper, bazilika
  • 2 žlici olivnega olja

Sesekljan peteršilj
Sesekljan peteršilj

Kot sem že omenil je priprava maksimalno enostavna, saj če odštejem čas za čiščenje kozic, je vse skupaj pripravljeno v slabih desetih minutah. Najprej je potrebno očistiti kozice, za kar sem porabil slabih 40 minut. Za tiste, ki tega še niste počeli – najprej odstranimo zadnji konec repa, nato odlomimo glavo in trup. V roki nam nato ostane gibljiv del repa in nekaj nožic. S prsti primemo za nožice in jih povlečemo pravokotno na rep in enostavno olupimo ovoj repa, to je edino, kar je uporabno za kuhanje. Če imate s čiščenjem težave, lahko sveže kozice nadomeste z zmrznjenimi, vendar imajo le-te bolj malo okusa. Še ena informacija – sveže kozice so v večini primerov že skuhane, zato je tudi lupljenje enostavnejše.

Čebulo in česen olupimo ter drobno sesekljamo, peteršilj oplaknemo in ga grobo sesekljamo. Rezance v večji količini osoljene vrele vode skuhamo aldente po navodilih iz embalaže. Za manj sprijemanja lahko v vodo dodamo žlico olja. Medtem kuhanjem na vročem olju dobro minuto podušimo kozice, dodamo čebulo in česen ter vse skupaj dušimo maksimalno 5 minut. Nato dodamo razrezane pelate iz konzerve, po potrebi dolijemo preostali paradižnikov sok. Začinimo s soljo in poprom ter dodamo ščepec mlete bazilike. Kuhane rezance odcedimo in stresemo v posodo skupaj s kozicami in dobro premešamo. Po potrebi dodamo še sol ali poper. Preden postrežemo, jih potrosimo s peteršiljem.

Kozice s testeninami
Kozice v objemu sipinih testenin

Tokrat se s fotografiranjem postopka nisem igral, saj je le-ta res enostaven in ni prostora za kakršnekoli nejasnosti. Zato sem se bolj posvetil fotografiranju končnega izdelka. Tehnika takšnega fotografiranja mi je še precej tuja in šele spoznavam tista osnovna pravila pri fotografiranju hrane (svetloba od zadaj in spredaj, plikta globinska ostrina, barvna usklajenost ozadja, primerna dekoracija…). Tokrat sem izkoristil naravno svetlobo skozi okno in v nasprotni smeri odbil s srebrnim odbojnikom, na Nikona pa sem privil 85mm fiksni objektiv. Vesel bom vsakega predloga, kako izboljšati fotografijo in narediti jed kar se da privlačno na pogled.

Kozice s testeninami
Malo drugačna postavitev in oddaljenost

Zapisano med: Za lačne. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.