Sobotni dobrodelni izlet
Bila je sobota, ura zgodnja – vsaj za mene. Spal sem dobesedno za en drek in za piko na i je še deževalo. Vse je kazalo na zelo naporen dan. Na hitro sva pojedla in deset minut čez osmo so se stvar začele obračati na bolje. Na poti sta se nama pridružila Mateja in Mitja, ki sta bila odlična družba – ker sta imela avto na servisu, smo se na pot podali kar z najinim Minijem. Prva postaja našega Mini potovanja je bil Slovenj Gradec. Tam so nas v fotografskem studiu Primafoto pričakali in podarili perfektno natisnjene darilne bone, ketere je oblikoval Jan (fant ima taprav’ feeling). Nalepljeni so bili na neke vrste penasto podlago, katere ime mi je žal ušlo iz glave. Če slučajno kdo potrebuje tisk večjega formata, svetujem, da jih pokliče in mu bodo z veseljem pomagali.
g. Golob je povedal kako je reševal sinovo dekle, a je pomoč prišla prepozno
Uničena hiša
Predan denar in slovo
Nadaljevali smo proti Letušu, kjer sem bil dogovorjen z gospodom Francem Golobom. Z ženo in vnukom nas je počakal pred mostom, od koder smo se odpeljali do ruševin hiše, v kateri sta umrla sin in njegovo dekle. Ob pogledu na razdejanje, ki ga je za sabo pustil plaz, me je zmrazilo in niti v sanjah si ne bi predstavljal, da je kaj takega sploh mogoče. Moč plazu je bila tako silovita, da je prebila 3 zidove, preostali del hiše pa zamaknila za vsaj deset metrov. Bil sem brez besed in stežka sem izgovoril tistih nekaj besed ob predaji zbranega denarja. S težkim srcem smo se poslovili in odpravili proti Gorenjski, v kraj Kropa.
Dotrajana hiša, ki se bo kmalu sesula sama vase
Po dobri uri in pol razmočene ceste in nekaj bedastih voznikov smo prispeli v Kropo, kjer nas je pričakal predsednik komisije za razdeljevanje pomoči g. Marjan Butorac. Ker smo bili že pošteno lačni, smo se najprej ustavili v prijetni domači gostilni, kjer je vsak od nas “zlistil” po eno pico – bile so odlične. Podkrepljeni smo se odpravili na obisk, k družini Todorović. Hiša stoji na strmem pobočju, vsa dotrajana, za bivanje pa je primerno le podstrešje. Velikodušno so nas sprejeli in povabili v hišo. Takoj sem začutil toplino in gostoljubnost družine in bil sem prepričan, da bo denar romal v prave roke. Oče se je ob prejemu zahvalil vsem, ki smo prispevali k znesku. Po kratkem klepetu ob pecivu in narezku smo se poslovili in jim zaželeli čimprejšnjo gradnjo nove hiše.
Družina Todorović
V Železnike smo jo ubrali kar čez hrib mimo Dražgoš in pot je kljub slabemu vremenu ponujala čudovit razgled. V Železnikih nas je sprejela simpatična Tajda in skupaj smo se odpeljali do tretje prejemnice. Sprehod skozi sobe hiše je razkril sledove poplav – kupi neuporabnega pohištva, knjig, dokumentov. Da ne omenjam vlage in smradu. Dvomim, da bo pred zimo možno karkoli sanirati. S Tajdo sta obujali neprijetne spomine in slišano je skoraj nepredstavljivo. Ob izročitvi denarja, sem opazil solze sreče v očeh gospe Jane. Bila je presrečna in se prav tako zahvaljuje vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali k zbranem znesku.
Poplavljeno dvorišče
Gospa Jana s podarjenim denarjem
Ob takšnih in drugačnih zgodbah smo se s Tajdo sprehodili skozi opustošene Železnike. Če rečem, da je punca pridna, je enostavno premalo. Bolje bi bilo uporabiti presežnike. Sama pravi “Sedaj je že super”, čeprav še zdaleč ni tako. Ampak, če imajo tudi ostali toliko volje in energije verjamem, da jim bo uspelo. Res, kapo dol. Na poti proti domu smo opravili še krajši postanek na mestu kjer se zbirajo uničena vozila, nekatera so nerazpoznavna.
Spodjedena hiša, v kateri je živelo več družin
Kozolec je spodneslo in stoji nekaj metrov nižje
Avtomobili uničeni od zunaj…
…in od znotraj
Ob koncu dneva sem bil zadovoljen, saj je bil za mano uspešno zaključen dan. Zahvalil bi se rad vsem, ki ste pomagali, tako da lahko na koncu dodam samo “Uspelo nam je!”. Četverica Mini dobrodelnega izleta pa si vsekakor zaslužimo vsak svoj Trojanski marmeladni krof. Na lastne stroške, da ne bo pomote.
Menil(a) je olki dne 8.10.2007
Uroš še enkrat; KAPO DOL STARI,
Dobro si speljal…
Menil(a) je ena druga spela dne 8.10.2007
vse pohvale vredno!!!
Menil(a) je črt dne 9.10.2007
Tako je prav! Odlično. Na žalost je samo nekaj ljudi, ki se spravijo kaj takega skup narest.
Čim več takih akcij, saj je v Sloveniji ogromno pomoči potrebnih ljudi in ne vidim sploh nobenega razloga, da se take akcije ne bi nadaljevale tudi v prihodnje in tudi za druge namene.
Menil(a) je Gregor dne 9.10.2007
Super, da je akcja stekla tako gladko. Res pa je, da večinska zahvala gre k Urošu, ki j nesebično žrtvoval sebe i svoj dragoceni čas.
Drugače se pa popolnoma strinjam s Črtom. Veliko je pomoči potrebnih ljudi in prav nobenega razloga ni, zakaj nebi pomagali še naprej.
Menil(a) je Lure dne 9.10.2007
Uros, res lepo izvedeno in vesel sem da sem lahko sodeloval pri tvojem projektu.
Menil(a) je Uroš dne 9.10.2007
Hvala vsem in morda v prihodnje res speljemo še kakšno akcijo. Račun je zaenkrat še odprt.
Menil(a) je Mih@ dne 9.10.2007
Super, bolje, kot sem si zamislil 😉
Menil(a) je sv3der dne 9.10.2007
Uroš bravo, kot je rekel že Olki, KAPO DOL. Lepo je videti, da so še entuziasti med nami.
Menil(a) je Jan dne 9.10.2007
res si fajn tole izpeljal. tudi jaz sem vesel, da sem lahko pomagal.
Menil(a) je Uroš dne 9.10.2007
@Miha: me veseli, da je bolje uspelo
@Jan: sem zelo hvaležen za pomoč, ker sam ne vem če bi uspel vse naredit
Menil(a) je David dne 9.10.2007
sej se ponavljamo, ampak vsa čast!
Menil(a) je kreg dne 10.10.2007
Čestitam za uspešno izpeljano akcijo.
Pingal je Sveti trije kralji » Saša Gerčar dne 6.1.2008
[…] Baje gre denar za lačne v Afriki. Kaj bliže niso našli nobenih lačnih? Mogoče za Klemna1 ali za tiste v Železnikih2 na katere stavim, da so že vsi pozabili? In kako bodo ta denar spravili v Afriko? Menda ga naš […]
Pingal je Risanje s svetlobo » Blog Archive » Uroš, kapo dol! dne 10.7.2008
[…] poplavah je Uroš organiziral dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za prizadete. V soboto je akcijo zaključil, zato še enkrat čestitke za idejo in izvedbo projekta! Takih ljudi je res […]