#32 #33 #34 – Od jutra do mraka
Prvo februarsko jutro me je presenetilo s kar 14 ° po ničlo in poskrbelo za dodatne pol ure dela, preden sem uspel prilezti v Minija. Vrata se namreč odpirajo tako, da se mora najprej za kakšen centimeter spustit šipa, ki pa je bila povsem zalita z ledom. Metlico za strganje sem lahko opazoval le skozi šipo, medtem ko sem s prsti topil led. Bom za drugič vedel, da je rezervno metlico pametno imeti nekje v hiši.
Ker mi prejšnje jutro ni uspelo pravočasno oditi od doma, sem se moral naslednje jutro zadovoljiti z malce manj fotogeničnim pogledom na potok, preko katerega se dnevno vozim v službo. Manjkajo jutranja meglica in sončni žarki, ki si vtirajo pot skozi zasnežene veje dreves.
Edini čas, ko lahko med tednom opazujem naravo, je zjutraj oz. proti večeru, saj razgled skozi službeno okno ponuja le kup betona. Imam pa z domačega okna toliko lepši razgled 😉
Menil(a) je seamus dne 12.2.2010
ZAmenjaj šiht! Jest imam čudovit razgled na Šmarno goro in Kamniško Savinjske Alpe, stolpnica je čisto na robu polja 😀
Menil(a) je seamus dne 12.2.2010
Še to sem pozabil dodati – vse ostalo je pri meni enako 😉
Menil(a) je Uroš dne 12.2.2010
@Seamus: počasi bo treba ja, inspiracija in volja kar nekam beži. Mogoče je pa ravno beton kriv 😀