#32 #33 #34 – Od jutra do mraka

Prvo februarsko jutro me je presenetilo s kar 14 ° po ničlo in poskrbelo za dodatne pol ure dela, preden sem uspel prilezti v Minija. Vrata se namreč odpirajo tako, da se mora najprej za kakšen centimeter spustit šipa, ki pa je bila povsem zalita z ledom. Metlico za strganje sem lahko opazoval le skozi šipo, medtem ko sem s prsti topil led. Bom za drugič vedel, da je rezervno metlico pametno imeti nekje v hiši.

Ker mi prejšnje jutro ni uspelo pravočasno oditi od doma, sem se moral naslednje jutro zadovoljiti z malce manj fotogeničnim pogledom na potok, preko katerega se dnevno vozim v službo. Manjkajo jutranja meglica in sončni žarki, ki si vtirajo pot skozi zasnežene veje dreves.

Edini čas, ko lahko med tednom opazujem naravo, je zjutraj oz. proti večeru, saj razgled skozi službeno okno ponuja le kup betona. Imam pa z domačega okna toliko lepši razgled 😉