Blogorola facelifting

Pripravil sem si odličene tople sendviče in domač metin čaj. Ena izmed mnogih pozitivnih stvari opravljanja službenih obveznosti od doma, da lahko jem, ko me je volja in ne na uro, ki je tako ali tako prepozna, da o ubijanju delovne vneme po obilnem kosilu niti ne govorim. Namestim se pred računalnik, da med žvečenjem hrane preletim novosti blogerske scene (ja vem, ni zdravo).

Ob pogledu na Blogorolo, sem se od presenečenja skoraj zadavil (hm, očitno res ni zdravo jesti in brati novice). Ko se odkašljam in umirim, izustim par krepkih, nato pa “smo le dočakali”. Zadnje dni sem imel precej težav s prikazovanjem svojih prispevkov in bil sem prepričan, da bodo te težave izginile z objavo nove Blogorole. Na žalost temu ni tako, a o tem kasneje.

Kot je v navadi, so vse nove stvari deležne poporodnih krčev in tudi Blogorola ni izjema. Dizajn močno spominja na bivši Digg, čemur verjetno pripomore tudi nadgrajena funkcionalnost nove Blogorole. Barve so všečne in se lepo dopolnjujejo, edina negativna opazka so tisti “negravžno” zeleni pluseki, ki kar bodejo v oči. In nenazadnje, ikona sama ne daje vedeti čemu služi. Vsebina je razporejena dovolj intuitivno, le zapise bi bilo smiselno bolj enotno urediti, čeprav verjamem, da zaradi raznovrstnosti vsebin to ni enostavno.

Morda velja na tem mestu dodati opazko glede ikone za vnos komentarja in tiste za ogled zapisov posameznega bloga. Ikoni sta namreč enaki, kar vsekakor zmede slehernega uporabnika. Glede na to, da spominja na stripovski oblaček je uporaba za vnašanje komentarjev na mestu, za pregled ostalih zapisov žal ne. Videti je tudi nekaj sledi stare Blogorole in neenotnosti grafike (hot, not-hot, zvezdice za ocenjevanje…) Vendar glede na to, da gre še vedno za Beta različico, lahko pričakujemo popravke tudi s te strani.

Dobrodošla novost je lasten profil, čeprav sem imel pri registraciji svojega bloga kar nekaj težav. Verjetno je bil razlog, da so spletni naslovi mojih zapisov povezani na Feedburnejevo storitev in sem tako zaman vnašal naslove iz mojega bloga. Ko blog uspešno prevzamemo, bi pričakoval, da si lahko podatke o blogu uredimo, vendar kaj drugega kot urejanje osebnih podatkov zaenkrat ni možno. Pogrešam tudi ročno proženje, da sem na blogu objavil nov zapis in bi tako Blogorolin črv pobral novosti. Kot sem omenil že na začetku, so nekateri moji zapisi še vedno pogrešani in bi takšna funkcionalno precej pripomogla k reševanju tega. Zmedo povzroča t.i. OpenID. Sam le tega še nimam, a sem svoje, pravkar registrirano uporabniško ime vnesel v polje, ki poziva, da se prijaviš z OpenID-jem. Slednje bi moralo biti vidno ločeno, saj gre za dve popolnoma različni stvari.

Pohvalil bi upravljanje lastne blogorole, ki pripomore k boljši preglednosti, čeprav v ta namen že koristim bralnik RSS virov. Zato bi pričakoval kakšen import. In če sem prej udrihal po kičastih plusih, so le ti namenjeni dodajanju blogov v naš seznam.

Zanimiv je tudi iskalnik, ki ga še vedno NE znam uporabljati. Če iščem vsebino, ki jo vidim med zapisi na spletni strani, le tega ne najde. Glede na to, da je postavljen v ospredje, bi pričakoval vsaj polovico funkcionalnosti googleovega iskalnika. Seveda po vsebini Blogorole, da ne bo kdo dodajal napačnih zaključkov.

Ker verjamem, da nisem edini, ki bo na kakršen koli način podal mnenja, bom na tem mestu končal, saj bodo avtorji Blogorole prejeli precej pozitivnih kot negativnih mnenj in verjamem, da bodo po svojih močeh skušali te malenkosti čimprej urediti. Dodal bi le to, da se mi zdi škoda, da na tako malem trgu kot je Slovenija, kljub vsemu videvamo precej portalov (Sloblogi, Drugisvet…), ki se vsak po svoje trudi biti boljši. Mislim, da bi bilo bolje, da bi združili moči in naredili nekaj res fenomenalnega in odličnega, saj ima vsak izmed njih nekaj, kar drugi nimajo.

Zapisano med: Internet. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Vtakni ga nežno

Podobnih zapisov na temo, ki sledi, lahko najdemo na marsikaterem blogu. Čemu torej “klopot” še iz moje strani? Razloga sta vsaj dva, no vsaj tista glavna. Izmed vseh zapisov, ki sem jih našel, nihče ne omenja vtičnikov, ki jih uporabljam in se mi zdijo vsekakor zanimivi. Drugemu razlogu pa je spet botrovala vaša firbčnost. Tu in tam dobim vprašanje “S čim pa tole narediš” in “Kaj pa imaš to za en geđet?”. Zatorej, tukaj so moji WordPress vtičniki, ali za tiste, ki vas slovenjenje angleških izrazov utruja, WordPress plugini.

  • Akismet – skoraj škoda besed, le da je to must have vtičnik, za katerega potrebujete API ključ, ki ga dobite pri registraciji na spletni strani wordpress.COM
  • Audit Trail – kot že ime pove lahko z njim spremljamo, kaj se dogaja v ozadju. Kdo pregleduje katero stran, kdo se je prijavil odjavil, kaj in kdaj je nekdo spremenil. Vtičnik je zanimiv tudi zaradi zmožnosti beleženja različic naših zapisov in se lahko v primeru napake kadarkoli vrnemo v prejšnje stanje.
  • BackUpWordPress – arhiviranje je prav tako eden izmed opravil, ki pri blogu ne sme manjkati. In zakaj bi dnevno skrbeli in ročno shranjevali vsebino na varno lokacijo. S pomočjo tega vtičnika lahko nastavimo avtomatsko dnevno ali tedensko arhiviranje in to celotne vsebine (fotografij in besedil) ali samo besedil. Arhiv pa si lahko dnevno pošljemo tudi po elektronski pošti.
  • Customizable Post Listings – glavni namen je prikaz seznama objavljenih zapisov (zadnji zapisani, zadnje komentirani, naključni izbor…)
  • FeedBurner FeedSmith – preusmeritev RSS vira na moj FeedBurner račun
  • HeadSpace2 – vtičnik, ki ima toliko funkcionalnosti, da bi sodil v kakšno drugo kategorijo. Poleg odlične podpore SEO ima kopico uporabnih modulov. Osebno mi je eden izmed najbolj uporabnih vtičnikov na sploh
  • HTML Purified – skrbi za čistost komentarjev in hkrati ščiti pred nadležnimi XSS napadi
  • Maintenance Mode – uporaben predvsem med nadgradnjo WordPressa, saj lahko obiskovalcem prikaže obvestilo, da poteka nadgradnja
  • Redirection – glavna naloga vtičnika so preusmeritve. A to na pameten način. Če ste recimo spremenili naslov zapisa, poskrbi, da bodo vsi uporabniki pravilno preusmerjeni na nov naslov. Prav tako poskrbi za ustrezno preusmeritev pri dostopu do neobstoječih zapisov. Seveda vse nepravilnosti ustrezno zabeleži.
  • Search Regex – ali ste kdaj želeli kakšno stvar zamenjati na vseh zapisih? so morda poti do fotografij zaradi selitve bloga napačne? Tukaj se pokaže moč slednjega vtičnika, ki omogoča t.i. search and replace, ki je poznana iz raznih urejevalnikov besedil
  • Subscribe To Comments – vtičnik skrbi za tisti checkbox pri objavi komentarja in omogoča, da na vaš elektronski naslov prejmete obvestilo v primeru, da se pojavi kakšen nov komentar na to temo
  • WassUp – nekakšen veliki brat, ki spremlja dogajanje na vašem blogu v realnem času, hkrati pa beleži dnevnik, kjer si lahko kasneje ogledate, kako pogosto si vaš blog ogleda google in kakšne neumnosti počne naprimer najdi.si-jev robot
  • WordPress.com Stats – statistika obiska vašega bloga, ki se osvežuje bolj pogosto, kot naprimer Google-ov analitik. Za delovanje pa tako kot pri Akismetu, potrebujete API ključ
  • WP-Ban – tu in tam se na blog prikrade, kakšen nepridiprav, ki neumorno pošilja nepomembne komentarje in počne neumnosti. Vtičnik poskrbi, da mu je to veselje prikrajšano za nedoločen čas
  • WP 2.3 Related Posts – vtičnik zaenkrat še preizkušam, njegov namen pa je prikazovati med seboj sorodne zapise

Seveda je to le peščica vtičnikov, ki jih je moč dobiti za WordPress. Lahko pa da sem kakšnega, ki bi bil prav tako zanimiv izpustil ali niti vem zanj. Morda bo koga, ki še vedno vztraja pri Blogerju, zamikalo, da se nam pridruži in spozna po mojem mnenju eno boljših blogerskih orodij ta hip.

Zapisano med: Internet. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Kaj je to RSS ali zakaj si ga ‘folk’ želi?

Ne vem ali je kaj posebnega v zraku, saj sem podobno vprašanje dobil v zadnjem mesecu nič kolikokrat. In upam, da bom z naslednjim zapisom število teh zmanjšal vsaj na polovico.

Dejstvo, da blogi v Sloveniji rastejo kot gobe po dežju, izpostavlja problem, kako slediti vsemu, kar se dogaja okoli nas in bi nas morda tudi zanimalo. “Bookmarke”, ali če hočete tudi “favorite”, poznamo vsi. Vendar uporabnost le teh, vsaj meni, iz dneva v dan pada. Dogaja se mi, da si zanimivo stran shranim in na njo tudi takoj pozabim. In tukaj v akcijo vstopi zloglasni RSS (Really Simple Syndication). Že ime samo pove, da gre za nekaj res enostavnega. RSS je spletni format, s katerim lahko svoje bralce obveščamo o novih zapisih na naših spletnih straneh, ne glede na to ali gre za blog ali kakšen drug tip spletne strani.

Vsi novejši brskalniki (Internet explorer 6 ne sodi v to kategorijo) že ponujajo osnovno funkcionalnost prebiranja RSS virov. Tako v primeru, da spletna stran ponuja RSS vir, to ustrezno označijo s ikono oranžne barve, ki se nahaja ob naslovni vrstici ali orodjarni. Vir si lahko po želji shranimo med t.i. “žive zaznamke”. Vendar lahko spremljanje večjega števila virov postane kmalu nepregledno. Zato je bolj smiselna uporaba namenskih namiznih programov (Outolook, NetNewsWire, Sage….), so pa v zadnjem času vse bolj zanimivi spletni bralniki RSS virov. Slednje uporabljam tudi sam in sicer Googleovo rešitev Google Reader, ki mi omogoča spremljanje novosti iz poljubnega računalnika. Edini pogoj za uporabo bralnika je Googleov račun, kar pa mislim, da ni ovira.

Dodajanje vira je enostavno. Vpišemo lahko naslov RSS vira, dovolj pa je tudi naslov spletne strani, saj program sam poišče možne vire. Za večjo preglednost lahko vire grupiramo v skupine, nedavno nazaj so dodali odličen iskalnik, meni najljubša možnost pa je omejitev prikaza virov le na tiste, katerih novosti še nisem pregledal.

RSS vir pa lahko uporabimo tudi za izmenjavo vsebin med spletnimi stranmi. Strani Blogorola, Sloblogi, Drugisvet, Blogos in drugi za prikaz novosti slovenske blogosfere uporabljajo ravno RSS vir. Zato nam RSS lahko služi tudi kot odlično orodje za promocijo naših umotvorov. Večina blogerskih orodij (WordPress, Blogger) ima že vgrajeno pripravo RSS vira, zato kaj več kot, da napišete novo vsebino ni potrebno storiti. Edini pogoj je, da svoj vir prijavite na zgoraj omenjenih straneh. Na tem mestu bi omenil še FeedBurner, ki je neke vrste RSS na stereoidih, s katerim lahko spremljam podrobno statistiko uporabe mojega RSS vira.

Za tiste bolj firbčne, ki jih je zgornja razlaga preveč uspavala, pa si lahko podrobno definicijo RSS formata preberete v članku RSS format na Wikipediji, kjer je na voljo še nekaj drugih povezav iz tega področja.

Zapisano med: Internet. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

2.678.400 sekund

Pa sem ga dočakal. Minil je kot bi mignil in ni mi žal, da se je vse skupaj začelo. Danes mineva natanko mesec dni, od kar sem se pridužil pisani druščini blogerjev. Vse najboljše ali kot se je pošalil Dragan – Happy (monthly)versary.

dsc_2766.jpg
En kup balonov

Dogajalo se je marsikaj. Kot pravijo, je prvi vtis najpomembnejši. Zato sem se potrudil in blog oblekel s čisto mojim dizajnom. Poskrbel sem tudi za vsebino in začel s precej obsežnima Mauritius I in Mauritius II (nadaljevanje seveda sledi). Ko sem se doma zgražal na Crocs-i, sem ugotovil, da so ogabni tudi vam in nenazadnje je tudi Sataraš pri nas očitno zelo popularna jed. Kljub temu, da sem že večkrat zadel nekaj milijonov €, še vedno “šparam” za Nikona D300. In ko pomislim da je danes četrtek, se sprašujem, ali ni to naključje. Vreme pa je ravno pravšnje za sprehod na Golte. Iz Celja do vznožja potrebujete le dobre pol ure.

Kdo je kriv, da je kadilski zakon sprejet, vemo menda vsi. In vesel sem, da je tako. Zato si lahko v bližnjem baru brez nepotrebnih vonjav privoščim Mojito in se sprašujem, kaj za vraga je piščanec počel na cesti :). Luciano nas je žal zapustil, z razliko našega Danny-ja, ki se še ne da. To je samo nekaj utrinkov, ki so v vsej tej naglici odbrzeli mimo nas. A ostali so tukaj, zapisani.

Do danes si je blog ogledalo okroglo 4.000 obiskovalcev, katerim sem uspel prikazati 10.172 strani. Večina vas uporablja Firefox (kar 64%) na drugem mestu pa je zasidran Internet Explorer (31,5%). Za tiste z malo prostega časa, pa morda podatek, da se povprečen obiskovalec med prebiranjem bloga zadrži dobre 4 minute. Gumb “OBJAVI” sem danes pritisnil 37-ič, vi pa ste glasno povedali 354-krat.

Vložen trud in čas sta poplačana in vesel bom, če boš ostal zvest in tu in tam “povedal na glas”, četudi bo to samo “dobro jutro” ali “dober dan”. In vsekakor ne bom zameril, če boš prijatelju ali znancu omenil, da je blog vreden ogleda.

Kot darilo si bom privoščil Walking on Sunshine – tako na polno, zato sosedje “sorry”.

P.S. za statistične podatke se zahvaljujem Google analitiku

Zapisano med: Internet, Malo mešano. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Google blogger – “kabum?”

Ravno med pisanjem komentarja na kolesarski podvig Olki-ju, je google-ov blogger šel rakom žvigat. In takšno stanje traja že vsaj kakšno uro. Očitno se dogaja tudi najboljšim 😀

Google error

Zapisano med: Internet. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.