Kdor čaka, dočaka

Morda za nekatere ni, ampak ura je nekaj minut čez peto zjutraj in to je vsaj zame precej divja ura. In kaj je tisto, kar me je ob tako rani uri spravilo za tipkovnico in se hkrati truditi napisati vsaj kolikor toliko berljivo obliko? Smučat gremo, a ne samo za danes. Privoščila sva si celih sedem dni čiste “uživancije” in brezskrbnih misli.

Čeprav je bila letošnja organizacija precej improvizirana, saj sva se rezervacijo apartmaja opravila šele v januarju, ko je večina le teh že zasedenih, a naju je v zadnjem hipu rešil najina lanskoletna “rezidenca Mich“, kjer so zbrskali še en prost apartma.

Dolomiti
Takole bom užival in počel…

img_1166.jpg
…tudi tole

Tokrat bo za dobro družbo in upam, da tudi kaj smeha na progi poskrbela Vesna, katero bo potrebno vpeljati v smučanje z “zarezno tehniko”. Zna biti zanimivo. Med čakanjem, da se “prikotali” v dolino, se bom potrudil in naredil kakšno uporabno fotko, s katero bom “rajcal” tebe, ki boš ta teden žulil šolski / službeni stol in trpel ob pogledu na pretoplo zimo, ki se je za letos očitno že poslovila. Sicer verjamem, da marsikomu paše, a meni je takšno vreme sredi januarja precej mimo.

Če ne ujemam kakšnega primernega signala, se javim čez kakšen teden dni. Prosim brez neumnosti, da ne bodo krožile kakšne čudne novice. Mini že čaka – nabito poln. Samo naj še kdo reče, da je to majhen avto, morda na zunaj res, notranjost pa skriva precej “pakirnega” prostora. Torej na smučanje!!!

P.S. mimogrede, greš tudi ti kaj preverit, kakor dobro so nabrušene “kante”. Olki se je sicer nekaj že hvalil, čeprav nič kaj prepričljivo.

Zapisano med: Fotografija, Malo mešano. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Zrel za koline

Ob pogledu na datum moje zadnje objave sem se dobesedno zgrozil. Minil je več kot teden, a enostavno ni bilo časa, da bi se posvetil in napisal kaj zanimivega. Čeprav sem pred časom rekel, da zaobljub za leto 2008 ne bom pisal, sem kljub temu sam pri sebi sklenil, da bo treba nekatere stvari drastično spremeniti. Ena izmed stvari oz. bolje rečeno navad, na katero nisem nič kaj ponosen in se me drži kot klop, je prelaganje opravil na naslednji dan. Če k temu dodam še emšo, dobim prav simpatično zmešnjavo in kopičenje vsega, vrsta opravil pa na trenutke postaja precej neobvladljiva.

Prve korake sem tako storil z objavo najine poroke, s katero sem resnično predolgo odlašal, po pravici povedano brez pravega razloga. Prvotni namen je bil, da po slednji objavi počakam dan ali dva, a sem izkoristil prosti čas za prepotrebno nadgradnjo strežnika, saj so se že začeli pojavljati problemi z nezdružljivostjo določene programske opreme. Zaradi nenehnega odlašanja je bila tokratna nadgradnja precej zahtevna in počasi se bližam zaključku. Za testnega zajca sem izbral svoj blog, ki od danes naprej diha z novimi, osveženimi “pljuči”. Seveda vsaka “transplantacija” terja svoje davek, vendar upam, da bo zapletov čim manj, bom pa vesel, če se javiš na moj mail, v kolikor boš opazil kakršno koli “pokašljevanje”.

Zavedam se, da bodo brez ustrezne organizacije pri delu (dan ima le 24 ur) vsi moji napori splavali po vodi. Zato se moram v prvi vrsti dobro organizirati. Vem, da brez seznama opravil ne bom zvozil, a bi vseeno rad slišal kakšen konstruktiven predlog, kako se sam lotiš takšnih problemov. Če jih sploh imaš 😉 Nekaj sem se sicer trudil s telefonom, ki naj bi služil tudi kot organizator, a je upravljanje z njim precej “leseno”.

Preden zaključim z današnjo seanso, pa naj upravičim razlog naslova, ki do tega trenutka deluje precej zmeden. Poleg zamenjave prve cifre moje starosti sem poskrbel tudi za tisto manj prijetno menjavo prve številke. Zredil sem se ko pujs, kar me ne čudi, saj sem gibanje omejil na absolutni minumum, pa ni krivo vreme. In ker se je gumb na mojih priljubljenih hlačah zadnje čase pričel na daleč spogledovati z luknjo, kamor je včasih dokaj enostavno zlezel, je skrajni čas za spremembe tudi na tem področju. Tanja je že preučila Montignaca in prvi uvajalni koraki so že bili storjeni. Zaenkrat težav s privajanjem na drugačno kombinacijo živil ni, le malice v službi so na trenutke nerešljive. Z miganjem pa začnem danes in to brez izgovorov, sicer bom na letošnjem smučanju dobesedno je**l ježa. Zaradi bednega delovnega časa mi kaj drugega kot fitnes ali plavanje ne ostane, vsaj dokler se dan ne podaljša za kakšno uro.

Zapisano med: Malo mešano. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Voščilo veselega pingvina

Kot sem obljubil je tokratni zapis namenjen prav tebi, dragi bralec, ker si mi pomagal soustvarjati vsebino bloga s tem, ko si tu in tam pustil besedo ali dve. Zato ti poklanjam voščilnico kot simbolično darilo v teh prazničnih dneh z drobno željo, da boš tudi v letu 2008 redno ali občasno spremljal moje glasne misli.

Vesele praznike

Voščilnico sem izdelal sam in sicer sem najprej potreboval nekaj minut, da sem “poštekal” vsa potrebna orodja in princip risanja z vektorsko grafiko. Najprej sem na papir skiciral osnovni motiv in nato pričel s prvimi koraki vektorske grafike. Sicer na prvi pogled deluje enostavno, a ko se prvič seznaniš s krivuljami in zvijanjem le teh, je preteklo kar nekaj časa, da sem bil z rezultatom zadovoljen. Kljub temu, da Photoshop ponuja le osnovna orodja, je bilo le teh zame več kot dovolj. Po končanem prerisovanju iz papirja sem se lotil barvanja narisanih likov, senčenja in na koncu kot piko na i dodal še snežinke, ki so lepo zapolnile praznino.

Za končni izdelek sem tako porabil dobre tri ure “drajsanja” miške sem ter tja in upam, da ti pričara praznično blogovsko vzdušje. Če bi si želel popestriti svoje namizje, je voščilnica pripravljena tudi v večjem formatu, mi sporoči in ti jo pošljem. V kolikor se javiš v naslednjih 15 minutah, jo brezplačno zazipam in dodam še uporabniška navodila za namestitev. Svizec pa bo vse skupaj zavil v folijo, medtem ko bo Rudolf žvigal Jingle bells 😀 Ok, ok… zdaj pa že bluzim…

Vesele praznike!

Zapisano med: Malo mešano. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Bencinske akrobacije in statistika

Lahko rečem, da letošnji veseli december uspešno opravičuje svoje ime. Lučka za gorivo mi že dva dni gori in skrajni čas je, da Minija zapeljem na eno rundo zelenega. Zapeljem se na najbližjo črpalko, kjer začuden ustavim na prostoru pred točilnimi pulti. Vse polno. Wierd. A smo Slovenceljni res “zapufani” do zadnjega centa, da za vsako pocenitev trumoma rinemo po kakšen liter za naše štirikolesnike.

Med iskanjem najhitrejšega točilca se moj pogled ustavi na od daleč simpatični gospodični, ki z razliko od ostalih ustvarja nadvse nenaravne poze. Kmalu postane jasno, da je zapeljala na napačno stran in na njeno žalost še kakšen slab meter predaleč od robnika. Na vse načine je skušala točilno cev “nategniti” še za kašen centimeter, a na žalost je imela preveč dela z uravnavanjem stabilnosti – obuta je bila v precej visoke “štikláne”. Naposled le obupa ter ugotovi, da je cev dejansko prekratka, da bi segla na drugo stran, zato se odloči zamenjati točilni pult. Predhodno nategovanje in vrtenje cevi je le-to primerno zavilo, tako je prizor postal še bolj zabaven. Omv-jev “piton” se je odločil, da jo ne bo kar tako pustil iz objema. Desna noga ven, glavo v levo – ne, ne bo šlo. Leva noga naprej, cev zadržim na desni, se zavrtim in – noup. No, v tretje ji le uspe in kljub vsemu se je vse skupaj tudi njej zdelo nadvse zabavno.

Zabavni program je tako končan in tudi eno izmed točilnih mest se je medtem sprostilo. Stopim po gasu in se ustavim na številki 5. Opazim gospoda starejših let, tam nekje dobrih 70 jih je kazal, ki je levo od mene ravnokar natočil svojega žrebca in se odpravil poravnati natočeni znesek. Pograbim ročko, vtaknem v odprtino in 100 oktansko gorivo začne obračati števec na avtomatu. Na hitro se ozrem na okoli in opazim novega, ki čaka da se sprosti točilno mesto. Ker opazi, da se gospod vrača proti svojemu avtu, se postavi v vrsto za njim. Medtem ročka naznani, da je Mini poln. Dodam še nekaj deci, zaprem odprtino in ročko odložim na svoje mesto.

Med čakanjem pri pultu, da poravnam znesek, opazim, da ata še vedno čepi v avtu. Situacija ostaja enaka tudi po nekaj minutah, ko sem stopal nazaj proti svojemu avtu. Le kaj počne, si mislim, zato med odpiranjem vrat svoj firbec zadovoljim z odgovorom. Pogledati sem moral dvakrat, saj prvič nisem verjel. Ker je tokratni obisk bil njegov zadnji letos, se je odločil za obračun stroškov. Zvezek velikosti a5 je bil odprt na strani, kjer je v letno tabelo prepisoval znesek iz računa. Poleg pa je bilo videti nekaj osnovnošolskih izračunov deljenja. Me je že imelo, da bi ga povprašal, koliko mu pije, a sem se zbal, da se debata razvije v primerjalno statistiko ali še kaj bolj znanstvenega.

Nekaterim se čas še vedno vrti zelo počasi in se ne pustijo motiti pri pomembnih opravilih kot je izračun letne porabe bencina in ne bi se čudil, če je preveril tudi maksimalno in minimalno ceno, še kakšno mediano in najbolj pogost dan, ko je opravil obisk bencinske črpalke. Verjamem pa, da bo rezultatov vesela njegova ženička.

Zapisano med: Malo mešano, Za šalo. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.

Miklavž je bil na obisku

Bal sem se, da ga letos ne bo. Pa sem se uštel, prinesel je nekaj zelo uporabnih in nekaj sladkih stvari. In dnevi, kot je bil včerajšnji, so vedno v znamenju obujanja spominov.

Poleg vseh daril, je letos Miklavž na plan prinesel nekaj mojih, popolnoma zaprašenih želja, ki sem jih pisal, ko sem še nagajal učiteljicam osnovne šole. Imel sem prav posrečene želje. Ampak še vedno se nasmejim, ko se spomnem svojih Sherlockovih sposobnosti, da bi ugotovil, kako lahko Miklavž skozi stekleno okno (mimogrede, ne da se ga odpreti) pobere moj listek želja in kasneje nastavi darila. Ko sem že mislil, da mi bo uspelo, me je mami vedno znova “vrgla na finto”, da sem zamudil prihod svetega moža.

Ne morem verjeti, kaj vse moja mami hrani. Ko sem praznoval 30 let, je na plan privlekla od otroškega bodija, “micenih” kopalk, kapice… včeraj pa smo se smejali mojim listkom želja. Očitno je, da sem oboževal dolge gate, indijance in pazi to – Samantho Fox. Takle mulo, pa sem že vedel, kam pes taco moli 😀 😀 No, da nadaljujem oz. te pozovem. Svojega favorita sem že izbral, a me vseeno zanima kateri je tvoj zmagovalni listek?

Listek 1

Listek 2

Listek 3

Listek 4

Listek 5

Listek 6

Pa naj še kdo reče, da nisem lepo pisal. Z razliko od danes, ko imam težavo brati za sabo. Vsaj podpis je podoben, hmmm, priimku že ne 😉

Zapisano med: Malo mešano, Za šalo. Vabim te, da pustiš svoje mnenje ali pa spremljaš odzive s pomočjo RSS 2.0 vira.