zapisal Uroš Gruber dne 19. February 2008 -
Vikend je čas, ko se lahko malo dlje smukam po kuhinji in preizkušam kakšne nove recepte, predvsem pa jedi, ki so redko na jedilniku. Tokrat se je na jedilnik prikradla Mehika, zato je bila izbira recepta več kot očitna. Odločil sem se, da svoje kuharske sposobnosti nadgradim s tradicionalnim mehiškim Chili con carne.
Sestavine:
- 500 g mletega mesa (goveje ali mešano)
- 2 čebuli (približno 150g)
- 5 strokov česna
- olje
- 1 rdečo in 1 zeleno papriko
- 400 g paradižnika (lahko so tudi pelati)
- 150 g koruze iz pločevinke
- 250 g rdečega fižola iz pločevinke
- paradižnikova mezga
- žlička mletega čilija
- sol, žlička sladkorja
- kajenski poper
- kisla smetana
Vse sestavine si najprej pripravimo, saj lahko tako bolj zbrano pripravljamo jed, še posebej, če se recepta lotevamo prvič. Čebulo in česen drobno sesekljamo, papriko in paradižnike pa zrežemo na majhne kocke. Vložen fižol v zrnih in koruzo odcedimo. Na vročem olju približno 4 minute dušimo čebulo. Ko postekleni, ji dodamo česen in ga premešamo. Ko bo dobro zadišalo, lahko dodamo mleto meso in ga pri stalnem mešanju pečemo dobrih 5 minut, da postane lepo drobljivo.
Čebulo prepražimo in popečemo meso
Mesu dodamo polovico narezanih paprik ter 3-4 žličke paradižnikove mezge in vse skupaj na zmernjem ognju dušimo še dodatnih 5 minut. Po potrebi premešamo. Nato dodamo vso preostalo zelenjavo (preostanek paprik, paradižnik, koruzo in fižol), za ljubitelje pekočega pa v ponev sodi tudi svež sesekljan čili ali dva. Jed začinimo z mletim čilijem, kajenskim poprom, soljo in žllico sladkorja ter pustimo da vse skupaj vre približno 15 minut.
Čili, obvezen dodatek
Chili con carne postrežemo s kislo smetano, katero potresemo z mleto rdečo papriko. Jedi se odlično poda tudi tortilijin čips, če seveda niste na kakšni dieti.
Chili con carne
zapisal Uroš Gruber dne 9. December 2007 -
V veseli in hkrati tudi debeli december smo že pošteno zakorakali. Ponavadi se v tem času v hiši vedno nekaj peče, zato se spodobi, da prispevam še kakšen dober recept, ki pride prav tudi katerikoli drugi letni čas. Za spremembo je tokrat priprava malenkost bolj zahtevna v primerjavi s prejšnjimi objavljenimi recepti. No, vsaj za laike pri peki kot sem sam 😀
Sestavine
- 500 g gladke moke
- 2.5 dl mleka
- 2 jajci
- 100 g sladkorja
- 30 g kvasa
- žlička soli
- nastrgana limonina lupina
- 100 g masla
- 150 g marmelade (marelične ali slivove)
- vanilin sladkor
- žlica olja
- sladkor v prahu
Za kvašeno test potrebujemo kvasec, ki ga pripravimo v pol literski posodi in sicer v toplo mleko zdrobimo kvas, ter dodamo žličko sladkorja. Vse skupaj rahlo pomešamo in pustimo, da se količina potroji.
Mešaj 😉
Medtem imamo dovolj časa pripraviti ostale sestavine. V posodi za mešanje zmešamo mleko, jajci, sladkor, ščepec soli, naribano limonino lupino, maslo in moko. Ne pozabimo dodati prej pripravljen kvasec. Vse skupaj zmešamo in zamesimo v gladko kvašeno testo. Če se testo preveč prijemlje na roke, dodamo še malo moke. Sledi vzhajanje testa, medtem pa si lahko privoščimo kakšen krajši sprehod ali buljenje v TV 😉
Testo je pripravljeno za vzhajanje
Ko testo naraste na približno dvakratno velikost, ga na pomokani površini razvaljamo za slabo debelino prsta in razrežemo na 8×8 cm velike kose. Na vsak kos denemo žličko marmelade (najboljša je marelična), ga zavijemo in oblikujemo v kroglico. Oblikovane kroglice razporedimo v prej namaščen pekač in jih premažemo z oljem, da se med sabo ne sprimejo. V pekaču jih pustimo vzhajati še dodatne pol ure (lahko tudi več, odvisno od temperature prostora), nato pa jih v predhodno ogreti pečici na 180°C pečemo približno 30 minut.
Oblikujemo kroglice, ki so napolnjene z marmelado
V pekaču jih namažemo z oljem in počakamo, da dodatno vzhajajo
Ko so buhteljni pečeni, jih pustimo približno pol ure, da se ohladijo, nakar jih zvrnemo na pladenj in posujemo s sladkorjem v prahu. Če ste že lačni, si lahko privoščite še mlačne, saj so takšni najbolj okusni.
Njaaamiii
Dober tek!
zapisal Uroš Gruber dne 19. November 2007 -
Ker je bil pretekli vikend v znamenju praznovanja in polne hiše gostov, je bilo potrebno poskrbeti tudi za sladko stran zabave. V ožji izbor je padel tiramisu in tako je Tanja med mojim petkovim guljenjem šolskih klopi vse skupaj pridno vizualno zabeležila. Če spet povzamem njene besede o zahtevnosti – “težko zafuraš”.
Sestavine
Potrebujemo:
- dobra 2dcl črne kave (ohlajene)
- 450 – 500g plazma keksov
- 500g puste skute
- 200g sladke smetane
- 250g mascarpone sira
- 5 žlic sladkorja
- 4 žlice ruma
- naribana limonina lupinica ali aromo limone
Smetano z dodatki razporedimo na prvo plast Plazma keksov
Kavo skuhamo in počakamo, da se ohladi. Plazma kekse razporedimo v pekač in jih prelijemo s kavo, ki smo ji dodali 4 žlice ruma. V stepeno sladko smetano umešamo skuto, mascarpone, sladkor in naribano limonino lupino. Polovico mase razporedimo na prvo plast namočenih keksov, nato dodamo novo plast keksov, katere ponovno prelijemo s kavo. Preostalo maso ponovno razporedimo po keksih in jo na vrhu gladko razmažemo. Vse skupaj postavimo v hladilnik (najbolje preko noči, da vas skušnjava preveč ne zamika).
Voila, Tiramisu je končan
Naslednji dan potresemo s čokolado v prahu ali kakavom (Neßquick). E, voila! Oceno tiramisuja, pa lahko dodajo prisotni, ki so se z njim že posladkali.
zapisal Uroš Gruber dne 1. November 2007 -
Poletje se je dokončno poslovilo, tudi uro smo že prestavili na zimski čas, jaz pa sem najverjetneje zadnjič letos pripravil okusen mediteranski krompir.
Za štiri lačna usta potrebujemo:
- 800g krompirja
- 1 velika čebula
- 1 zelena in 1 rdeča paprika
- 150g češnjevega paradižnika
- 4 stroki česna
- 50g vloženih kaper
- 10-12 rezin pečene slanine
- olivno olje
- sol
- poper
- peteršilj
- bazilika
- origano
Opran in olupljen krompir narežemo na debelejše rezine ali kocke. Medtem segrejemo olivno olje. Pečica naj bo nastavljena na 200°C. Narezan krompir stresemo v pekač, ga solimo in popopramo ter prelijemo s prej segretim oljem. Pekač denemo v pečico in pečemo 30 minut.
Ta čas izkoristimo za pripravo zelenjave. Papriki operemo, odstranimo semena in ju nareženo na kocke velikosti 3×3 cm. Na večje kocke zrežemo tudi čebulo, medtem ko česen drobno sesekljamo. Češnjev paradižnik prepolovimo, da se okus bolj razvije. Narezano zelenjavo solimo in dobro premešamo.
Manjka le še slanina in 5min peke…
Po 30ih minutah zelenjavo potresemo po krompirju in na rahlo premešamo. Nadalje pečemo še dobrih 10 minut. Ta čas drobno sesekljamo svežo baziliko (velja tudi posušena) in peteršilj. Pečenemu krompirju nato dodamo vložene kapre, origano, prej sesekljan peteršilj in baziliko. Za piko na i vse skupaj prekrijemo z rezinami pečene slanine in dobro zapečemo (približno 5min).
Tik preden je romal na krožnike
Za popestritev lahko med zelenjavo dodamo tudi bučke in pest zelenih oliv. Pa dober tek!
zapisal Uroš Gruber dne 5. September 2007 -
Brez strahu, še sem živ in lahko rečem, da so bile gobe odlične. Ker sem imel prost dan zaradi pasje operacije, je bila priprava kosila zaupana meni. Recepta se mi ni dalo iskati, zato sem se odločil za improvizacijo. Če so gobe “taprave”, veliko sfalit ne morem 🙂
Ravnokar dodane gobe in paprika
Sestavine:
- cca 300g pravih gob
- polovico velike čebule
- 1 zelena paprika
- dva stroka česna
- 100g šunke ali slanine
- dve jajci
- sol
- poper
- timijan
Gobe obrišemo s papirnato serveto in odstranimo morebitne priseljence. Nato jih narežemo na kose (ne premajhne, ker jih med kuhanjem precej skupaj potegne). Čebulo in česen drobno sesekljamo, papriko in šunko pa zrežemo na kocke ali trakove. Najprej na olju ali maslu dušimo čebulo in proti koncu dodamo še česen. Dodamo šunko, ki jo kakšno minuto ali dve pražimo, da dobi hrustljav rob. Primešamo še papriko in gobe ter vse skupaj dušimo dobrih 5 minut. Solimo in popopramo, za boljši okus dodamo še dva ščepca timijana. Dušimo še dve minuti, za konec pa umešano še dve jajci. Vse skupaj dobro premešamo in voila – kosilo je pripravljeno.
Brez timijana ne gre 😉
Katere gobe sem uporabil, se mi ne sanja – poznam samo jurčke (bila sta dva) in lisičke. Ostalo mi je španska vas, zato nabiranje raje zaupam poznavalcem (Tanjin ati). Če pa kdo ne zaupa pravim gobam, so verjetno šampinjoni tudi dovolj dober približek.
Dober tek, za konec pa še en gobarski (bolj politično obarvan)…
Se je odpravil Jelinčič nabirati gobe. Pa opazi gospoda, ki se skloni
proti rdeči mušnici, da bi jo pobral.
Jelinčič ga želi opozoriti: “Gospod!”.
Gospod pa: “Šta je?”.
Jelinčič: “Najboljše so z jajci.”
P.S. Vse osebe so fiktivne in vsakršna podobnost z realnostjo je zgolj naključna
